Z namenom, da se omeji gibanje prebivalstva in zaradi zajezitve in obvladovanja epidemije COVID-19 je bil predlagan nov Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji, ki začasno prepoveduje ponujanje in prodajanje blaga in storitev neposredno potrošnikom na območju Republike Slovenije z nekaterimi izjemami, ki so nujno potrebne za zagotavljanje osnovnih potreb družbe oziroma so pomembne za zagotavljanje varnosti in zdravja. S tem odlokom se ohranijo izjeme, kot veljajo v obstoječem odloku.

Na odboru je vlada soglašala s predlogi amandmajev k predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Pomorskega zakonika.

Z amandmaji se ureja izvajanje Uredbe (EU) o vzpostavitvi okvira za izvajanje pristaniških storitev in skupnih pravil o finančni preglednosti.

S predlaganim gradivom se sledi določbam Poslovnika Vlade Republike Slovenije, iz katerih izhaja, da v primerih, kadar vlada določi besedilo predloga akta, ki ga sprejema Državni zbor, in mu ga pošlje v obravnavo, lahko ministrstvo na vloženo besedilo predlaga vložitev amandmajev le ob soglasju vlade.

Vladni odbor za gospodarstvo je danes v dokončni obravnavi sprejel tudi sklep o razporeditvi sredstev splošne proračunske rezervacije za izvedbo ukrepov za ublažitev posledic epidemije.

Gre za ukrepe, ki so bili sprejeti ali podaljšani po sprejetju državnega proračuna za leto 2021, sredstva za njihovo financiranje pa niso bila načrtovana kot pravice porabe pri posameznih uporabnikih. So pa bila sredstva za te namene načrtovana v rezervi pri Ministrstvu za finance, zato jih je bilo treba ustrezno razporediti.

Na Finančno upravo Republike Slovenije je bilo tako skupaj razporejenih 152,6 milijona evrov, od tega 100 milijonov evrov za pomoč v obliki delnega povračila nekritih fiksnih stroškov, 52 milijonov evrov za izplačilo mesečnega temeljnega dohodka in 600.000 evrov za povračilo delno izgubljenega dohodka za čas trajanja karantene na domu ali nezmožnosti opravljanja dela na domu zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka.

Na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pa je bilo razporejenih skoraj 75,8 milijona evrov, in sicer za izplačilo sredstev za nadomestila plač za čas čakanja na delo.

Vlada je na odboru sprejela odgovor na pobudo Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj  

Državni svet Republike Slovenije je vladi predlagal, naj prouči pobudo Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj ter Interesne skupine lokalnih interesov ter nanjo odgovori. Predlagal je naj vlada za celovito ureditev področja lastništva kategoriziranih občinskih (in državnih) cest, ki potekajo preko zemljišč v lasti fizičnih oseb, ustanovi delovno skupino in v njeno delo vključi tudi predstavnika(e) Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj.

Kategorizirane občinske oziroma državne ceste sodijo med stvarno premoženje občin oziroma države, konkretno med nepremično premoženje občin oziroma države, upravljanje tega premoženja pa urejata Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti in Zakon o cestah, določena vprašanja evidentiranja občinskih oziroma državnih cest v uradnih nepremičninskih evidencah pa tudi Zakon o evidentiranju dejanske rabe zemljišč javne cestne in javne železniške infrastrukture. Navedeni zakoni zavezujejo upravljavce nepremičnega premoženja, da poskrbijo za pravno in dejansko urejenost ter pravilno evidentiranost tega premoženja v uradnih nepremičninskih evidencah.

Evidentiranje dejanske rabe zemljišč javne cestne infrastrukture v matični evidenci pri Direkciji Republike Slovenije za infrastrukturo na podlagi Zakona o evidentiranju dejanske rabe zemljišč javne cestne in javne železniške infrastrukture, sprejetega leta 2018 še poteka. V zemljiškem katastru pri Geodetski upravi Republike Slovenije se podatki o pripadajočih zemljiščih kategoriziranih občinskih in državnih cest skladno z Zakonom o evidentiranju nepremičnin vodijo ter so javno dostopni od 1. aprila 2020 dalje.

Po podatkih upravljavca matične evidence dejanske rabe zemljišč javne cestne in javne železniške infrastrukture se v zemljiškem katastru trenutno vodijo podatki dejanske rabe zemljišč javne cestne infrastrukture za celotno omrežje kategoriziranih državnih cest ter podatki dejanske rabe zemljišč kategoriziranih občinskih cest za 42 od skupaj 212 občin (19,8 % občin), za 170 občin pa podatkov o dejanski rabi zemljišč javne občinske cestne infrastrukture v zemljiškem katastru še ni, tako da ni mogoče natančneje ugotoviti natančnejšega obsega in teže neurejenega lastništva kategoriziranih cest, ki potekajo preko zemljišč v lasti fizičnih oseb.

Ko bodo v zemljiškem katastru evidentirani podatki dejanske rabe zemljišč javne občinske cestne infrastrukture večine občin, bo mogoče natančneje ugotoviti obseg in težo problema nepopolnih in pravno neurejenih podatkov (meje in lastništvo zemljiških parcel) ter načrtovati uskladitev in ureditev teh podatkov (meje zemljiških parcel) z dejanskim stanjem v naravi ter urejati lastništvo in status pripadajočih zemljišč javne cestne infrastrukture. Šele takrat bo mogoče tudi razmišljati o ukrepih za pospešitev urejanja obravnavane problematike.

Sicer pa  lahko, v skladu z Zakonom o urejanju prostora, lastnik zemljišča, po katerem poteka javna cestna infrastruktura, sam vloži zahtevo za razlastitev, če ima zaradi že zgrajenih objektov, ki so lahko predmet razlastitve, lastninsko ali drugo stvarno pravico na nepremičnini omejeno. Zahtevo za razlastitev lahko vloži, če pristojni upravljavec infrastrukture (razlastitveni upravičenec) v 30 dneh od njegovega poziva na ureditev zemljiškoknjižnega stanja tega pogodbeno ne uredi. Zahteva v tem primeru vsebuje seznam nepremičnin, opis dejanskega stanja, izvleček iz ustreznega prostorskega akta in poziv k ureditvi zemljiškoknjižnega stanja, ki je bil poslan razlastitvenemu upravičencu. Ustrezno cenitev nepremičnin in morebiten načrt ter izvedbo parcelacije upravni organ s sklepom naloži razlastitvenemu upravičencu.

Na podlagi navedenega vlada meni, da so vzpostavljeni vsi pravno sistemski pogoji za urejanje lastništva javnih cest, da pa zaradi nepopolnih podatkov o dejanski rabi zemljišč občinske javne cestne infrastrukture v zemljiškem katastru še ni mogoče razmišljati o ukrepih za pospešitev urejanja te problematike. Vlada lokalnim skupnostim predlaga, da s ciljem čim prejšnje ureditve zemljiškoknjižnega stanja zemljišč, po katerih potekajo občinske javne ceste, v najkrajšem možnem času izpolnijo svojo zakonsko obveznosti evidentiranja zemljišč in podatke pošljejo v matično evidenco dejanske rabe zemljišče javne cestne in javne železniške infrastrukture.

Na vladnem odboru za državno ureditev in javne zadeve je vlada dala soglasje za vložitev kandidature za organizacijo Poletnega olimpijskega festivala mladine.

Vlada Republike Slovenije je Mestni občini Maribor dala soglasje za vložitev kandidature pri Evropskih olimpijskih komitejih za organizacijo Poletnega olimpijskega festivala evropske mladine (POFEM – EYOF) od 22. do 30. julija 2023 v Mariboru. Mestna občina Maribor bo morala ministrstvo, pristojno za šport, najkasneje do 15. novembra v letu pred prireditvijo obvestiti o tem, ali je pri mednarodni športni zvezi pridobila organizacijo te prireditve. Za sofinanciranje investicije v javne športne objekte za izvedbo Poletnega olimpijskega festivala evropske mladine bo vlada zagotovila sredstva v skladu s proračunskimi možnostmi.