Kot izhaja iz gradiva, se skupina poslank in poslancev Državnega zbora zavzema za prepoved pridobivanja ogljikovodikov z metodo frackinga na način, da se onemogoči pridobitev rudarske pravice za izkoriščanje ogljikovodikov z vbrizgavanjem vode ali vode z dodatkom kemične primesi. S tem se zasleduje tudi cilj zagotavljanja zdravega in čistega življenjskega okolja, ohranjanje narave in cilj uresničevanje Pariškega podnebnega sporazuma o ohranjanju rasti globalnega segrevanja pod 1,5 stopinjama Celzija.
Vlada Republike Slovenije meni, da predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo v Državnem zboru Republike Slovenije. Besedilo predloga zakona ni primerno formulirano in ne upošteva finančnih posledic posega v pridobljene pravice. Prepoved hidravličnega lomljena bi se morala jasneje določiti. Zato vlada meni, da ni smiselno, da se posega v pridobljene pravice, saj edina koncesija za pridobivanje nafte in zemeljskega plina poteče 28. maja 2022, pri čemer pa brez pridobljenega pravnomočnega okoljevarstvenega soglasja hidravlično lomljenje do takrat ne bo izvedeno.
Ministrstvo za infrastrukturo že pripravlja novelo Zakona o rudarstvu (ZRud-1), ki bo v kratkem posredovana v javno obravnavo. Razlogi za novelo ZRud-1 so odprava pomanjkljivosti veljavnega zakona glede pravnega položaja imetnikov obstoječih rudarskih pravic za izkoriščanje mineralnih surovin in izboljšanje sistemske ureditve za učinkovitejše upravljanje z mineralnimi surovinami.

Vlada je na seji odbora sprejela odgovor na zaključke posveta Državnega sveta Republike Slovenije o večletnem finančnem okviru 2021–2027 in razvoju kohezijske regije Zahodna Slovenija.
Državni svet Republike Slovenije je 18. septembra 2020 organiziral posvet z naslovom Večletni finančni okvir 2021–2027 in razvoj kohezijske regije Zahodna Slovenija, ki so se ga udeležili tudi predsednik vlade Janez Janša, minister brez resorja, pristojen za razvoj in EU kohezijsko politiko, Zvone Černač, državni sekretar na Ministrstvu za finance mag. Peter Ješovnik in mag. Gregor Kordež, direktor Direktorata za regionalni razvoj na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo.
Udeleženci posveta so uvodoma pohvalili 21. julija dosežen dogovor glede večletnega finančnega okvira 2021–2027, s katerim je bilo za kohezijsko regijo Zahodna Slovenija izpogajanih 350 milijonov evrov več sredstev. V nadaljevanju posveta so bila izpostavljena posamezna vprašanja, na katera je bilo odgovorjeno že na posvetu samem. Ker so bili naknadno oblikovani zaključki, vlada podaja še pisne odgovore nanje.
Vlada v odgovoru na zaključke posveta med drugim poudarja, da se zaveda razlike v razvitosti med posameznimi območji v kohezijski regiji Zahodna Slovenija in da je kar nekaj območij celo v slabšem položaju v primerjavi z nekaterimi predeli kohezijske regije Vzhodna Slovenija, zato bo izvajanje kohezijske politike v obdobju 2021–2027 potekalo na način enakopravne obravnave območij, ne glede na to, kje ležijo. Prav tako se bodo instrumenti v okviru teritorialnih pristopov ter javni razpisi in pozivi oblikovali na način, da bodo tako finančno kot vsebinsko ter z vidika pogojev in meril ustrezno naslavljali razvojne razlike na ravni razvojnih regij.
V odgovoru vlada pojasni tudi odločitev, da se za programsko obdobje 2021–2027 pripravijo trije operativni programi, in sicer za kohezijsko regijo Vzhodna Slovenija, za kohezijsko regijo Zahodna Slovenija in za Kohezijski sklad. Ločeni operativni programi bodo omogočali večjo vsebinsko osredotočenost na regionalno specifične razvojne izzive ter temu prilagojeno strategijo ukrepanja. Ob tako postavljeni strukturi operativnih programov je mogoče bolj transparentno nasloviti izzive in ukrepe za potreben razvojni preboj posameznih regij. Obe kohezijski regiji pa na ta način prevzemata večjo soodgovornost za ustrezno pripravo in izvajanje ukrepov evropske kohezijske politike.

Na odboru je vlada v veljavni načrt razvojnih programov 2020–2023 Proračuna Republike Slovenije uvrstila več novih projektov.
Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja v drugem odstavku 31. člena določa, da lahko regionalno državno pomoč dodeli ministrstvo brez javnega razpisa po prostem preudarku državnega organa z odločbo, kadar komisija, ki jo imenuje minister, ugotovi, da so izpolnjeni pogoji po Uredbi 651/2014/EU. Projekt mora prav tako znašati več kot dva milijona evrov ter bistveno prispevati k regionalnemu razvoju prek ustvarjenih ali ohranjenih delovnih mest v obsegu, določenem z Uredbo o dodeljevanju regionalnih državnih pomoči ter načinu uveljavljanja regionalne spodbude za zaposlovanje ter davčnih olajšav za zaposlovanje in investiranje. Gre za naslednje projekte:
Izgradnja proizvodnega objekta Lip pohištvo
Podjetje Lip pohištvo d. o. o. bo izvedlo investicijski projekt, ki izpolnjuje zahtevane pogoje in merila relevantne zakonodaje ter bo prispeval k razvoju regije. V vrednost upravičenih stroškov so vključeni stroški nakupa zemljišča, gradbena dela na objektu z vsemi strojnimi in elektro inštalacijskimi deli ter zunanjo ureditvijo in stroški strojev oz. opreme.
Izgradnja poslovnega objekta AC Pomurje
Z razvojem podpornega okolja za podjetništvo se podpira prizadevanja za ustvarjanje novih delovnih mest in spreminja način razvoja podjetij, da lahko temelji na novih proizvodih in tržnih ciljih. S projektom bo Avto center Pomurje, d. o. o. do vključno leta 2022 ustvarilo 20 novih delovnih mest za nedoločen čas.
Avtomatizacija v družbi Pomgrad d. d.
Z razvojem podpornega okolja za podjetništvo se podpira prizadevanja za ustvarjanje novih delovnih mest in spreminja način razvoja podjetij, da lahko temelji na novih proizvodih in tržnih ciljih. Podjetje Pomgrad d.d. bo v okviru projekta ohranilo skupno število zaposlenih oseb za polni delovni čas.

Vlada je v Načrt razvojnih programov 2020–2023 uvrstila tudi projekt Energetska sanacija programske jahalnice v Kobilarni Lipica.
Zakon o Kobilarni Lipica opredeljuje organiziranost upravljanja na območju Kobilarne Lipica in prenaša pristojnost nad Kobilarno Lipico na Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. V zadnjih letih je bila preko različnih projektov omogočena posodobitev določenega dela infrastrukture v Kobilarni Lipica, kar nekaj objektov pa je še potrebno temeljite obnove, v kolikor se želi zagotoviti nemoteno izvajanje nalog javne službe ter slediti smernicam razvoja, ki so bile upoštevane pri pripravi ZKL-1.
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo se je kot upravljavec in investitor odločil nadaljevati z nujnimi investicijskimi posegi v energetsko sanacijo objektov, to je saniranje objektov zgrajenih pred 70 oz. 80 leti, za dvig kvalitete konjeniških storitev in s tem konkurenčnosti ter prepoznavnosti Kobilarne Lipice doma in čez mejo.
Predlagana investicija se nanaša na energetsko sanacijo programske jahalnice z izdelavo fasadnega pasu in nove kritine na programski jahalnici, ki je dotrajana, okolju škodljiva in za optimalno delo treningov in predstavitve dresurnega jahanja neustrezna.

Na odboru za gospodarstvo je vlada sprejela tudi Letno poročilo Stanovanjskega sklada Republike Slovenije (SSRS), javnega sklada za leto 2019 z revizorjevim poročilom. Letno poročilo SSRS za leto 2019 z revizorjevim poročilom je Vlada Republike Slovenije obravnavala na seji dne 24. 6. 2020 in ga zavrnila zaradi negativnega poslovnega izida v letu 2019. Ministrstvo za okolje in prostor je od SSRS zahtevalo dodatna pojasnila, ki jih je prejelo. Vlada je tako Letno poročilo SSRS za leto 2019 na podlagi dodatne obrazložitve sprejela. SSRS je imel slabšo realizacijo odhodkov primerjavi z načrtovanimi odhodki predvsem zaradi gradnje stanovanj. Predvideni začetki gradnje posameznih lastnih investicij so se zamaknili zaradi podaljšanja rokov v pripravljalnih fazah investicij, na katere Sklad nima neposrednega vpliva. Sklad zunanjih in poslovnih tveganj, kot so dolgotrajen sprejem občinskih podrobnih prostorskih načrtov, komunalna in prometna ureditev območij za gradnjo s strani občin, pridobivanje upravnih dovoljenj za gradnjo in uporabo objektov, dolgi postopki odločanja v revizijskih postopkih na Državni revizijski komisiji pri izvedbi javnih naročil za izvedbo gradnje, ne more izključiti. Vse navedeno je vplivalo na zamik odhodkov iz leta 2019 v leto 2020 in pozneje.