Skoči do osrednje vsebine

Odločitve vlade s sej vladnih odborov

Vlada je na seji odbora za državno ureditev in javne zadeve sprejela sklep o razporeditvi pravic porabe za pokrivanje izpada prihodka v času epidemije COVID-19 javnim in zasebnim vrtcem ter v veljavni Načrt razvojnih programov 2020-2023 uvrstila projekt Investicije v Nordijski center Planica 2020. Na seji vladnega odbora za gospodarstvo je vlada v veljavni načrt razvojnih programov 2020-2023 uvrstila nov projekt »Povezovalna kolesarska pot – Solkanski športni park«.

Vlada Republike Slovenije je na današnji seji odbora za državno ureditev in javne zadeve sprejela sklep o razporeditvi pravic porabe za pokrivanje izpada prihodka v času epidemije COVID-19 javnim in zasebnim vrtcem.
Ministrstvo za finance bo na podlagi Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUEZOP) razporedilo dobrih 4,4 milijona evrov Ministrstvu za izobraževanje znanost in šport za pokrivanje izpada prihodka za javne in zasebne vrtce, ki so ga utrpeli v času epidemije COVID-19. Omenjeni zakon določa, da zasebnim vrtcem v času epidemije pripadajo sredstva iz proračuna Republike Slovenije v višini 85 % za posameznega otroka, pri čemer je osnova za izračun obveznosti cena istovrstnega programa javnega vrtca na območju občine, s katero ima zasebni vrtec sklenjeno pogodbo o financiranju.
Hkrati je v 94. členu ZIUEZOP določeno, da državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in posredni uporabniki proračuna, ki v času trajanja epidemije ne izvajajo javnih storitev, teh uporabnikom ne zaračunajo. Vsi stroški tekočega delovanja, zmanjšani za prejeta javna sredstva in sredstva pridobljena iz naslova ukrepov, določenih v ZIUZEOP, pa se krijejo iz proračuna Republike Slovenije.

Na seji odbora je vlada v veljavni Načrt razvojnih programov 2020-2023 uvrstila projekt Investicije v Nordijski center Planica 2020.
Kot je znano, je vlada lani sprejela namero o sodelovanju in podpori Republike Slovenije pri izvedbi in promociji FIS svetovnega prvenstva v Smučarskih poletih 2020 in FIS svetovnega prvenstva v nordijskih disciplinah 2023 v Planici. Kot lastnik Nordijskega centra Planica mora zagotoviti infrastrukturo, ki bo omogočala izvedljivost prvenstva. Zato je potrebno izvesti pripravo deponije za skladiščenje snega, sistem za zasneževanje, poglobitev vrtine za črpanje podtalnice, nadgradnjo optike v Nordijskem centru Planica, nadgradnjo osvetlitve zaletišča ter dodatna zelena mesta na letalnici.
Vse to bo izvedeno v okviru novo odprtega projekta Investicije v Nordijski center Planica 2020. Vrednost projekta znaša 374.000 evrov. Iz proračunskih sredstev bo v ta namen zagotovljenih 360.000 evrov, iz sredstev Zavoda za Šport Republike Slovenije Planica pa 14.000 evrov.

Na današnji seji vladnega odbora za gospodarstvo je vlada v veljavni načrt razvojnih programov 2020-2023 uvrstila nov projekt »Povezovalna kolesarska pot – Solkanski športni park«. Celotna vrednost naložbe je 589.144,06 evrov, iz Sklada za podnebne spremembe se bo naložba krila v višini 139.854,06 evrov, kar predstavlja 24% investicije, ostala sredstva bo prispevala Občina Nova Gorica.
Cilj projekta je izgradnja nove povezovalne kolesarske poti, ki bo povezala stanovanjsko območje s poslovno cono Solkan, zaradi česar se bo izboljšala privlačnost dnevnega prihoda na delo s kolesi. Zaradi povečanega števila kolesarjev bo posledično manjši izpust CO2 v ozračje, s tem pa se bo izboljšal tudi zrak v obrtni coni in v stanovanjskem območju.
Povezovalna kolesarska pot v Solkanskem športnem parku predvideva novogradnjo kolesarske poti v skupni dolžini 616,08 m povprečne širine 2,90 m. Z izvedbo tega odseka kolesarske povezave se bodo obstoječe kolesarske povezave med seboj združile. Z izgrajenim omrežjem kolesarskih povezav se bo zmanjšalo število konfliktnih točk med kolesarji in motoriziranimi udeleženci v cestnem prometu, zato se bo povečala varnost vseh udeležencev v cestnem prometu. S kolesarsko potjo se bo tako uredila povezana, varna, udobna, privlačna in kolesarjem prijazna infrastruktura ter zagotovila večja prometna varnost vseh udeležencev v prometu, predvsem kolesarjev, zmanjšali se bodo negativni vplivi motornega prometa na okolje, spodbudila pa se bo trajnostna mobilnost, predvsem uporaba koles.