Skoči do osrednje vsebine

Odločitve vlade s sej vladnih odborov

Vlada je na seji odbora za državno ureditev in javne zadeve sprejela stališče o mnenju Državnega sveta k noveli Zakona o športu. Na odboru za gospodarstvo je vlada sprejela mnenje, da ne podpira predloga skupine poslank in poslancev za sprejetje Resolucije o razglasitvi izrednih podnebnih in okoljskih razmer v Republiki Sloveniji.

Vlada Republike Slovenije je na današnji seji odbora za državno ureditev in javne zadeve sprejela stališče o mnenju Državnega sveta k noveli Zakona o športu. Ta naj bi državljanom omogočila dostop do informacij, kateri strokovni delavci v športu izpolnjujejo pogoje za opravljanje dela, ter zagotovila večjo integriteto športa. Vlada je mnenje Državnega sveta preučila in ga podpira, saj je Državni svet predlog zakona podprl.

Predlog zakona določa pravno podlago za javno objavo določenih podatkov iz razvidov poklicnih športnikov, zasebnih športnih delavcev, strokovnih izobraženih in strokovno usposobljenih delavcev v športu ter evidence registriranih in kategoriziranih športnikov. V splošnem javnem interesu je, da se zagotovi dostop do določenih podatkov v javnih evidencah, ki jih je določil Zakon o športu.

Državni svet se je seznanil s predlogi Olimpijskega komiteja Slovenije - Združenja športnih zvez in državnega svetnika Dejana Crneka za dopolnitev predloga zakona ter jih podprl.

Na odboru za gospodarstvo je Vlada sprejela mnenje, da ne podpira predloga skupine poslank in poslancev (prvopodpisani Matjaž Nemec) za sprejetje Resolucije o razglasitvi izrednih podnebnih in okoljskih razmer v Republiki Sloveniji.

Vlada se zaveda kompleksnosti in obsežnosti problemov podnebnih sprememb ter negativnih vplivov na okolje in zdravje, zato jih naslavlja in obravnava tako na ravni celotne vlade kot v okviru vseh pristojnih ministrstev in služb. Vlada meni, da se noben predlog, ki se nanaša na podnebne spremembe in okolje, ne more in ne sme izogniti predhodnemu strateškemu premisleku in širokemu konsenzu, tako na nacionalni kot na ravni EU. Vsi napori za reševanje problemov podnebnih sprememb in varstva okolja v Sloveniji morajo biti jasno in prioritetno usmerjeni v pripravo pravočasnih ter učinkovitih zakonodajnih in izvršilnih ukrepov, in sicer ob upoštevanju znanstvenih in strokovnih dognanj in ob sočasni mobilizaciji potrebnih kadrovskih in finančnih kapacitet ter organizacijskih sprememb ter ob dvigu ravni znanja in ozaveščenosti vseh državljanov Slovenije. Hkrati je v pripravo ustreznih podnebnih in okoljskih ukrepov ter prilagoditev po demokratični poti treba nujno vključiti vse deležnike, predvsem stroko, gospodarstvo in širšo javnost.

V skladu z navedenim vlada ne podpira predloga skupine poslank in poslancev za sprejetje Resolucije za razglasitev izrednih podnebnih in okoljskih razmer v Sloveniji, temveč navaja in se zavezuje, da bo v tesnem sodelovanju z Državnim zborom in vsemi deležniki na tem področju (vključno s stroko, gospodarstvom in širšo javnostjo) nadaljevala s pripravo ustreznih, učinkovitih in pravočasnih strateških politik ter usmeritev, odločitev, predpisov, dokumentov in drugih ukrepov. Vse bo temeljilo na zavezah in ciljih Pariškega sporazuma ter drugih mednarodnih pogodb s področja podnebnih sprememb in varovanja okolja. Ukrepi bodo usklajeni na ravni EU za skupno in pro-aktivno reševanje problemov podnebnih sprememb in za sočasno ter učinkovito naslovitev perečih problemov prekomernih vplivov na okolje in zdravje, na naravo in naravne vire, vse v smeri prehoda na učinkovito krožno gospodarstvo ter v trajnostni razvoj družbe kot celote.

Vlada v skladu s Pariškim sporazumom ter s podnebno politiko in zakonodajo EU pripravlja dolgoročno podnebno strategijo, s katero se bo zavezala za pospešeno zmanjševanje emisij toplogrednih plinov v vseh relevantnih sektorjih za dosego neto ničelnih emisij toplogrednih plinov najkasneje do leta 2050. Dokument bo naslovil tudi aktivno prilagajanje na podnebne spremembe. To strategijo bo vlada letos jeseni poslala v razpravo in sprejetje Državnemu zboru. Vlada bo prav tako nadaljevala s pripravo in izvajanjem učinkovitih ukrepov za zmanjševanje onesnaževanja ter obremenitev okolja, za varstvo okolja ter za učinkovito rabo naravnih virov, vključno z ukrepi za krožno gospodarstvo.

Vlada bo tudi pro-aktivno sodelovala pri pripravi in sprejetju zakonodaje in dokumentov s področja podnebnih sprememb in varstva okolja tudi na ravni EU. Vlada že sodeluje pri razpravi za sprejetje predloga Evropskega podnebnega zakona, ki ga je Evropska komisija (v obliki osnutka uredbe) pripravila 4. marca 2020. Temeljni namen tega zakona je sprejetje pravno zavezujoče in nepovratne poti EU in njenih držav članic za dosego neto ničelnih emisij toplogrednih plinov najkasneje do leta 2050.

Vlada in Državni zbor bosta aktivno sodelovala pri razpravi, sprejetju in implementaciji tudi vseh drugih usmerjenih EU ukrepov, ki so zajeti v Evropskem podnebnem dogovoru, ki ga je Evropska komisija predstavila 11. decembra 2019. V tem svežnju so med ostalimi tudi naslednji strateški dokumenti: Evropski podnebni zakon (marec 2020), analiza prilagoditve podnebnega cilja do 2030 (poletje 2020), revizija podnebno-energetskega zakonodajnega svežnja do 2030 (junij 2021), EU strategija za prilagajanje na podnebne spremembe (2020/2021), EU industrijska strategija (marec 2020), akcijski plan za krožno gospodarstvo (marec 2020), strategija EU za trajnostno in pametno mobilnost (2020), strategija EU od »vil do vilic« za trajnostno kmetijstvo (pomlad 2020), EU biodiverzitetna strategija do 2030 (marec 2020), EU strategija za gozdove (2020), EU strategija za kemikalije (poletje 2020), renovirana finančna strategija EU (jesen 2020). Slovenija je pogodbenica Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja Kjotskega protokola k Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja, Spremembe iz Dohe Kjotskega protokola in Pariškega sporazuma, prav tako je pogodbenica Konvencije o biološki raznovrstnosti in številnih drugih mednarodnih pogodb s področja podnebnih sprememb ter varstva okolja in narave, ki naslavljajo probleme, ki jih navaja predlagana resolucija.

Politika, strateški dokumenti in zakonodaja na področju podnebnih sprememb in okolja se pripravljajo na skupni ravni EU (so v skupni pristojnosti EU in držav članic). Za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, prilagajanje na podnebne spremembe in za reševanje drugih horizontalnih problemov podnebnih sprememb je na ravni EU in njenih držav članic sprejeta zakonodaja v okviru tako imenovanega podnebno-energetskega zakonodajnega svežnja za obdobje do leta 2020 in za novo 10-letno obdobje do 2030. To zakonodajo bo Evropska komisija novelirala in posodobila (tudi glede na nova dognanja in dejavnosti za izvajanje Pariškega sporazuma v okviru ZN) predvidoma junija 2021. Navedeni zakonodajni sveženj bo tudi med glavnimi prioritetami programa dela Slovenije v času predsedovanja Slovenije Svetu EU v drugi polovici 2021. V okviru te zakonodaje so države članice že pripravile tudi tako imenovane Nacionalne energetske in podnebne načrte do leta 2030 (NEPN). Slovenija je NEPN poslala Evropski komisiji konec februarja letos.

Dolgoročna podnebna strategija Slovenije do leta 2050 (ki jo bo vlada pripravila do jeseni letos ter jo poslala v obravnavo in sprejetje Državnemu zboru) bo sledila ciljem in zavezam iz Pariškega sporazuma in bo pripravljena v skladu z zakonodajo na ravni EU. Za obdobje do leta 2030 bo podnebna strategija temeljila na že sprejetih ukrepih, opredeljenih v Nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu Slovenije (NEPN), na Strategiji razvoja Slovenije do 2030, Resoluciji o nacionalnem programu razvoja prometa v Sloveniji za obdobje do leta 2030 in številnih drugih dokumentih Republike Slovenije in EU. Strategija bo v skladu z Evropskim zelenim dogovorom in drugimi dokumenti na ravni EU in Slovenije usmerila nadgraditev strateških dokumentov Slovenije, predvsem pa zastavila vizijo in dolgoročne cilje za obdobje do leta 2050. Strategija bo prav tako podala tudi usmeritve za izvajanje potrebnih ukrepov (opredelila bo podcilje, prioritete, usmeritve glede podpornega okolja, itd.) in usmerila prihodnje odločanje o ukrepih. Vsebina Strategije bo organizirana po ključnih sektorjih: promet, oskrba z energijo, industrija, stavbe, kmetijstvo in drugo, ter po horizontalnih temah: financiranje, organiziranost za izvajanje in drugo.

Iskalnik