Kot izhaja iz gradiva, se predlagana sprememba Zakona o družbi Slovenske železnice nanaša na razpolaganje družbe Slovenske železnice, d. o. o. s poslovnim deležem, in sicer, da družba Slovenske železnice kot ustanovitelj in edini družbenik odvisnih družb iz prvega odstavka 3. člena, to je SŽ-Infrastruktura, d. o. o., SŽ-Potniški promet, d. o. o. in SŽ-Tovorni promet, d. o. o., svojega poslovnega deleža ne more deliti ali prenesti na drugo osebo. S tem bi se družbi Slovenske železnice, d. o. o. onemogočilo, da bi razpolagala s svojimi lastniškimi deleži v hčerinskih družbah, ki jih je ustanovila za izvajanje naslednjih nalog:
- opravljanje vzdrževanja, obratovanja in obnavljanja javne železniške infrastrukture in izvajanje drugih nalog upravljavca javne železniške infrastrukture,
- opravljanje prevoza potnikov v notranjem, čezmejnem regijskem in mednarodnem železniškem prometu,
- prevoz blaga v notranjem in mednarodnem železniškem prometu.
Vlada nasprotuje predlagani spremembi Zakona o družbi Slovenske železnice. Cilj sedaj veljavne določbe, določene v Zakonu o spremembi Zakona o družbi Slovenske železnice (ZDSŽ-B), je bila uskladitev z obstoječim in veljavnim sistemom upravljanja kapitalskih družb. Sedaj veljavno besedilo zakona je usklajeno s Strategijo upravljanja kapitalskih naložb države (opredeljena v Odloku o strategiji upravljanja kapitalskih naložb države; v nadaljevanju Strategija), ki je bila sprejeta 13. 7. 2015. S takrat predlagano spremembo se je želela doseči uskladitev z veljavnim sistemom upravljanja kapitalskih naložb oziroma zagotoviti pravna podlaga za uskladitev s Strategijo. Prvotna določba zakona namreč Republiki Sloveniji ni omogočala potrebnega prilagajanja tržnim razmeram, ki je predviden v Strategiji. Z ZDSŽ-B se je omogočilo fleksibilnejše upravljanje, skladno z Zakonom o SDH in Strategijo. V Strategiji je določeno, da naj bi se omejitve glede lastništva poslovnih deležev odpravile, če se bodo pokazale realne potrebe za takšen ukrep, vendar pa je v takšnem primeru potrebna hitra reakcija pri sprejetju potrebnih strateških odločitev, tudi v primeru, ko gre za odločitve, povezane s spremembo poslovnih deležev, kar pa bi v primeru potrebe po predhodni spremembi zakonodaje bistveno otežilo ali celo onemogočilo izvedbo potrebnih ukrepov.
Vlada Republike Slovenije tudi opozarja, da ne drži navedba v poglavju 4. Ocena finančnih posledic predloga zakona za državni proračun in druga javna finančna sredstva. Predlagatelj v uvodnih pojasnilih (1. Ocena stanja in razlogi za sprejem zakona) zagovarja dokapitalizacijo družbe SŽ-Tovorni promet s strani države, s čimer bi bilo tej družbi omogočeno odplačevanje dolgov. V tem primeru pa bi nastale znatne posledice za državni proračun. Vlada zato nasprotuje predlaganemu zakonu tudi z vidika javnofinančnih omejitev.

Na odboru je vlada v načrt razvojnih programov 2020-2023 uvrstila projekt Sintetične mikrobne skupnosti za limonen izdelke (SyCoLim). Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport pod okriljem okvirnega programa Horizon 2020 kot partner sodeluje v finančnem mehanizmu ERA-Net Cofund - ERA CoBioTech. V okviru tega partnerskega konzorcija 25 financerskih organizacij iz 20 držav članic in tretjih držav sodeluje v izvedbi skupnih transnacionalnih javnih razpisov.
Projekt Sintetične mikrobne skupnosti za limonen izdelke (SyCoLim), ki združuje 5 partnerjev, je eden izmed uspešnih na 2. skupnem javnem razpisu v okviru ERA CoBioTech in si prizadeva za prehod iz na nafti temelječega gospodarstva v krožno gospodarstvo, temelječe na obnovljivih virih, kar lahko doseže z razvojem novih biotehnoloških procesov. V okviru projekta bodo upravičenci razvijali biotehnološko proizvodnjo kemikalij visoke vrednosti (za proizvodnjo zdravil, dišav, prehranskih dodatkov ali kozmetike) iz odpadnih surovin (recikliranega glicerola, stranskega proizvoda proizvodnje biodizla). Projekt bo pomembno prispeval k prenosu tehnologij iz laboratorija na trg trajnostne proizvodnje spojin z visoko dodatno vrednostjo. Omenjeno financiranje predstavlja osrednje financiranje znanstvenoraziskovalnega dela za potrebe družbenega, izobraževalnega, tehnološkega in gospodarskega razvoja Slovenije v kontekstu financiranja raziskav s področja biotehnologije, sintezne biologije in metabolnega inženiringa.
Vrednost projekta je dobrih 1.3 milijona evrov, od tega se iz proračuna RS v obdobju od 2021 do 2023 zagotovi 208 tisoč evrov, preostala sredstva v višini dobrih 1.1 milijona evrov pa zagotovijo domači in tuji investitorji. Proračunska sredstva se bo zagotovilo s prerazporeditvami oziroma uskladitvijo projektov znotraj proračunske postavke Programi mednarodnega znanstvenega sodelovanja

V veljavni Načrt razvojnih programov 2020-2023 je vlada uvrstila tudi projekt "Promocija kranjske klobase na trgu Srbije«.
Organizacija predlagateljica GIZ Kranjska klobasa je pripravila promocijski program za promocijo Kranjske klobase na tretjih trgih v Srbiji in dobila odobrena sredstva EU za sofinanciranje programa v višini 80 % upravičenih stroškov.
Program je potrebno uvrstiti v nov projekt v podprogramu 110206 - Promocija kmetijstva in živilstva (Skupina projektov 2311-11-2021 Informiranje in promocija), kot nov NRP. Ker je upravičenec zaprosil za izplačilo predplačila, ki po zakonski določbi poteče v 30 dneh od vložitve zahtevka (ta se izteče 15. februarja 2020), je treba dokumentacijo urediti in projekt potrditi pred izplačilom zahtevka.
Namen projekta se nanaša predvsem na spremembe v zavedanju in prepričanju različnih javnosti, s poudarkom na potrošnikih, o evropskih shemah kakovosti, pa tudi na povečanju prodaje tovrstnih izdelkov, kar je med seboj tesno povezano.
Cilji projekta so usmerjeni predvsem na povečanje ozaveščenosti o prednostih kakovostnih evropskih kmetijskih proizvodov, prepoznavnosti evropskih shem kakovosti (pomena in označb), s poudarkom na shemi kakovosti zaščitena geografska označba, med potrošniki, v strokovni in drugih javnostih, ter izboljšanje percepcije in odnosa (ter posledično zaupanja) srbskih potrošnikov do zaščitenih evropskih živilskih proizvodov (informacijska korist) in evropske kakovosti nasploh.

Na odboru za državno ureditev in javne zadeve je Vlada RS sklenila, da se v veljavnem načrtu razvojnih programov spremeni projekt novogradnje prostorov za Šolski center Slovenj Gradec. Projekt je bil v proračun uvrščen že leta 2008. V veljavnem načrtu razvojnih programov, ki je bil izdelan in potrjen leta 2017, so bila za izvedbo investicije zagotovljena sredstva v višini dobrih 11,6 milijona evrov. Ker so se v zadnjih letih izrazito povišale cene gradbenih storitev, je nova investicijska vrednost projekta ocenjena na 14,9 milijona evrov. Povišanje gre delno tudi na račun potrebnih sprememb projektov dokumentacije zaradi zahtev EKO sklada za pridobitev sredstev.