Slovenski podjetniški sklad (v nadaljevanju: Sklad) vsako leto pripravi poslovni in finančni načrt za prihajajoče leto, ki ga posreduje v sprejem Vladi RS, ki je ustanoviteljica Sklada. Predhodno mora ta dokument obravnavati Skladov nadzorni svet, ki mora sestaviti tudi pisno poročilo ustanovitelju, v katerem zavzame stališče do poslovnega in finančnega načrta.
Poslovni in finančni načrt Sklada za leto 2020 predvideva izvajanje različnih finančnih spodbud v skupnem znesku 112,40 mio evrov ponujenih sredstev za mikro, mala in srednje velika podjetja (MSP), start-upe in scale-upe. Finančne spodbude se bodo izvajale kot garancije za zavarovanje bančnih kreditov s subvencijo obrestnih mer, mikrokrediti za posebne ciljne skupine, posebne spodbude za ciljne skupine in semenski kapital.
Poleg izvajanja finančnih spodbud, pa bo Sklad tudi v letu 2020 MSP-jem, start-upom in scale-upom ponudil tudi vsebinsko podporo v skupni višini 10.47 mio evrov, ki bo zajemala vsebinsko podporo mladim podjetjem, celovit vavčerski sistem spodbud za MSP in usposabljanje podjetij v tujini.
Celotna vsebinska podpora bo na eni strani pripomogla k doseganjem ciljev zastavljenih v strateških in razvojnih dokumentih Slovenije, na drugi strani pa bo dopolnjevala in nadgrajevala trenutno ponudbo podjetniškega ekosistema, krepila konkurenčnost in kompetence podjetij, ter posledično pripomogla k višjim makroekonomskim učinkom. Čeprav gre za podporo nižjih vrednosti, bodo imeli programi veliko dolgoročnih učinkov, ki bodo vplivali na gospodarsko rast in konkurenčnost podjetij.
V Izkazu prihodkov in odhodkov je Sklad za leto 2020 planiral 10.254.076 evrov skupnih prihodkov in 10.501.060 evrov skupnih odhodkov. Na podlagi tega je planiran presežek odhodkov nad prihodki v višini 246.984 evrov. Takšen rezultat je bil pričakovan, saj je Sklad iz naslova izvajanja instrumentov finančnega inženiringa do vključno leta 2016 prejemal upravljavsko provizijo, ki pa je namenjena tudi pokrivanju stroškov vodenja teh dolgoročnih finančnih instrumentov vse do njihovega izteka, torej vse do leta 2026. Po navodilih Ministrstva za finance je Sklad tako ustvarjene presežke prihodkov nad odhodki v preteklih letih prenašal v presežke za porabo v naslednjih letih. Planiran presežek odhodkov nad prihodki za leto 2020 bo tako Sklad v celoti pokril z nastalimi presežki iz preteklih let.
Sklad bo, tako kot v preteklih letih, tudi v letu 2020 nadaljeval z racionalnim poslovanjem, kar bo dosegal z obvladovanjem tekočih odhodkov ter optimalno organizacijsko in kadrovsko strukturo.

Na odboru je vlada sprejela stališče k Mnenju Državnega sveta RS o Dopolnjenem predlogu zakona o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti družbe 2TDK d. o. o. iz naslova kreditov in dolžniških vrednostnih papirjev, najetih oziroma izdanih za financiranje izgradnje drugega tira železniške proge Divača–Koper, kot tudi za obveznosti družbe DARS d. d iz naslova kreditov in dolžniških vrednostnih papirjev, najetih oziroma izdanih za financiranje izgradnje dela 3. razvojne osi.
Vlada pozdravlja odločitev Državnega sveta, da predlog zakona o poroštvu podpre in se pridružuje njegovemu mnenju, da je predlog zakona zaradi pomembnosti izgradnje infrastrukturnih projektov, na katere se poroštvo nanaša, nujno treba sprejeti.
Ugotovitve Državnega sveta, ki iz mnenja izhajajo, so po mnenju Vlade pozitivno usmerjene v zagotovitev pogojev za čimprejšnjo izvedbo dveh cestnih odsekov na 3. razvojni osi in drugega tira železniške proge Divača – Koper.
Vlada ponovno poudarja, da bo sprejetje predloga zakona omogočilo začetek izgradnje povezav, ki bodo v prihodnjih letih pomembno zaznamovale skladen gospodarski razvoj Slovenije.

V veljavni Načrt razvojnih programov 2019-2022 je vlada uvrstila dva projekta, ki sodita v skupino projektov »Informiranje in promocija«, in sicer »Promocija izdelkov iz svinjskega mesa na trgu Srbije« ter »Promocija kranjske klobase na trgu Srbije«.
Cilji projektov so vezani na povečanje prodaje izdelkov iz svinjskega mesa, vključenih v promocijo, in s tem povezano povečanje tržnega deleža evropskih izdelkov iz svinjskega mesa na srbskem trgu. Hkrati se s projekti želi doseči tudi povečanje ozaveščenosti o prednostih kakovostnih evropskih kmetijskih proizvodov, prepoznavnosti evropskih shem kakovosti (pomena in označb) med potrošniki ter izboljšanje percepcije in odnosa srbskih potrošnikov do evropskih živilskih proizvodov.