Skoči do osrednje vsebine

Odločitve vlade s sej vladnih odborov

Vlada RS je v dokončni obravnavi na današnji seji Odbora za gospodarstvo sprejela mnenje k predlogu novele Zakona o davku na dodano vrednost, potrdila Letno poročilo koncesionarja o izvajanju koncesije za rabo naravnih vrednot Postojnski jamski sistem in Predjamski jamski sistem, Postojnska jama d.d. za leto 2018, vključno s poročilom o vlaganjih v naravne vrednote, in se seznanila tudi z Ugotovitvami glede učinkovitosti, namenskosti in zakonitosti porabe sredstev plačila koncesijske dajatve za rabo naravnih vrednot Postojnski jamski sistem in Predjamski jamski sistem.

Na seji Odbora za državno ureditev in javne zadeve je Vlada RS sprejela Mnenje o Predlogu zakona o spremembi Zakona o lekarniški dejavnosti, uvrstila projekt »Nadomestitev po požaru uničenih prostorov – Grm NM« v veljavni načrt razvojnih programov 2019-2022 in v dokončni obravnavi sprejela tudi sklep, s katerim so se iz proračunske postavke Sofinanciranje investicijskih projektov občin na proračunsko postavko Spodbujanje tujih investicij prenesla sredstva višini 6 mio EUR za investicijo podjetja Magna Steyr d.o.o.

Vlada RS je v dokončni obravnavi na današnji seji Odbora za gospodarstvo sprejela mnenje k predlogu novele Zakona o davku na dodano vrednost, ki ga je Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Branetom Golubovićem. Vlada predlogu ne nasprotuje in meni, da je primeren za nadaljnjo obravnavo. Nova ureditev naj bi se uveljavila s 1. januarjem 2020.
Predlog novele zakona predvideva, da se za dobave publikacij na fizičnih nosilcih, od katerih se trenutno plačuje 9,5% DDV, ta stopnja zniža na 5%. Gre za dobavo knjig, časopisov, periodičnih publikacij, brošur ipd.
Vlada se strinja, da bo sprememba stopnje davka na dodano vrednost (DDV) v smeri dodatne nižje stopnje v višini 5% za publikacije na fizičnih nosilcih imela javnofinančni učinek (8 milijonov evrov), ki pa bo še obvladljiv, zato nadomestni ukrepi iz tega naslova niso predvideni.
Čeprav vlada predlogu novele zakona ne nasprotuje, pa v svojem mnenju izpostavlja določene zadržke glede predlagane rešitve.
Vlada je zadržana z vidika vodenja primerne davčne politike. Vlada med drugim meni, da bi bilo vprašanje spodbujanja knjižne produkcije in dvigovanja bralne pismenosti primerneje in bistveno učinkoviteje zasledovati z drugimi, nedavčnimi javnofinančnimi instrumenti. V zvezi s pričakovanji glede znižanja cen publikacij zaradi znižanja stopnje DDV pa vlada opozarja, da je treba upoštevati, da DDV ni primeren instrument za uravnavanje cen blaga oziroma storitev, ki jih gospodarski subjekti ponujajo na trgu. Cene se oblikujejo predvsem na podlagi ponudbe in povpraševanja, kot tudi na podlagi drugih konkurenčnih pogojev. Znižanje DDV za določeno blago oziroma storitev zato posledično ne pomeni nujno tudi njihovega znižanja cen.
Glede javnofinančnega vidika predloga omenjene novele vlada poudarja, da so javnofinančni prihodki iz naslova DDV najizdatnejši vir financiranja državnega proračuna (leta 2018 se je iz tega naslova zbralo 8,2% BDP ali 3,76 milijarde evrov). Vlada se strinja, da je javnofinančna situacija trenutno ugodna, vendar pa se ob tem ne sme pozabiti na spoštovanje fiskalnega pravila in tega, da se v času gospodarske rasti te dodatno ne spodbuja z nižanjem davčnih obremenitev, ampak da z ohranjanjem splošne ravni obremenitve zagotavljamo ustvarjanje prihrankov, ki bodo v času krize omogočili izvajanje vseh javnih politik brez nepotrebnega krčenja obsega pravic. Vlada je v mnenju spomnila, da je javni dolg kljub pospešenemu zniževanju obsega zadolženosti še vedno nad 60 % BDP.

Vlada je na odboru potrdila Letno poročilo koncesionarja o izvajanju koncesije za rabo naravnih vrednot Postojnski jamski sistem in Predjamski jamski sistem, Postojnska jama d.d. za leto 2018, vključno s poročilom o vlaganjih v naravne vrednote. Vlada je določila tudi dejansko višino koncesijske dajatve za rabo naravnih vrednot Postojnski jamski sistem in Predjamski jamski sistem za obdobje od 1. 1. 2018 do 31. 12. 2018 v višini 3.000.000 evrov.

Ob tem se je vlada v dokončni obravnavi seznanila tudi z Ugotovitvami glede učinkovitosti, namenskosti in zakonitosti porabe sredstev plačila koncesijske dajatve za rabo naravnih vrednot Postojnski jamski sistem in Predjamski jamski sistem, na podlagi Poročila o načinu porabe sredstev vlaganj občine Postojna v gradnjo infrastrukture lokalnega pomena za izvajanje gospodarskih javnih služb varstva okolja za leto 2018 in Poročila o načinu porabe sredstev vlaganj občine Pivka v gradnjo infrastrukture lokalnega pomena za izvajanje gospodarskih javnih služb varstva okolja za leto 2018.
Ministrstvo za okolje in prostor na podlagi predloženih poročil obeh občin ugotavlja, da so bila plačila iz koncesijske dajatve porabljena namensko in zakonito. Pravna podlaga za delitev koncesijske dajatve na osnovi uredbe je Zakon o varstvu okolja, ki v 164. členu določa, da se v koncesijskem aktu določi, da je občina upravičena tudi do dela plačila koncesije, ki pripada državi, če sredstva vloži v gradnjo infrastrukture lokalnega pomena za izvajanje gospodarskih javnih služb varstva okolja iz 149. člena zakona. Občini sta na podlagi tega porabili sredstva plačila koncesijske dajatve za gradnjo infrastrukture lokalnega pomena za izvajanje gospodarskih javnih služb varstva okolja. Prav tako so sredstva porabljena v skladu z Načrtom vlaganj v infrastrukturo lokalnega pomena za leto 2018, v skladu z Operativnim programom za odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode ter v skladu z Operativnim programom oskrbe s pitno vodo. Plačila iz koncesijske dajatve so bila porabljena tudi učinkovito, saj so vlaganja v gradnjo infrastrukture lokalnega pomena za izvajanje gospodarskih javnih služb varstva okolja pomembno prispevala k izboljšanju stanja reke Pivke, ki ponika v Postojnsko jamo.

Na seji Odbora za državno ureditev in javne zadeve je Vlada RS sprejela Mnenje o Predlogu zakona o spremembi Zakona o lekarniški dejavnosti. Vlade ne nasprotuje predlogu zakona, ki ga je Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev (prvopodpisani Jani Moderndorfer) in sicer, da se rok za uskladitev z določbami 26. člena Zakona o lekarniški dejavnost (ZLD-1) spremeni iz 31. 12. 2019 na 31. 12. 2021.
V zvezi s predlogom zakona vlada tudi ugotavlja, da gre za poseg v rok, ki še ni bil konzumiran in je zato dopusten. Vlada sicer opozarja, da so na Ustavno sodišče vložene pobude za oceno ustavnosti ZLD-1, zato do odločitve v tej zadevi ne nasprotuje predlogu zakona.
26. člen ZLD-1 uvaja prepoved vertikalnega povezovanja med izvajalci lekarniške dejavnosti in proizvajalci zdravil ter z enim ali drugim tako ali drugače povezanih oseb. Prepoved vertikalnega povezovanja temelji na dosledni ločitvi nabavne in ponudbene strani v distribucijski verigi zdravil na ravni prometa z zdravili na debelo.

Na odboru je vlada Projekt »Nadomestitev po požaru uničenih prostorov – Grm NM« uvrstila v veljavni načrt razvojnih programov 2019-2022.
V požaru, ki je izbruhnil februarja 2019, je bilo v Centru biotehnike in turizma, Grm Novo mesto, uničenih deset učnih delavnic, 500 kvadratnih metrov hladilnic in kontroliranih skladišč, ter več kot tisoč kvadratnih metrov suhih skladišč in nadstreškov. V požaru so bili uničeni vsi prostori, ki so kljub skromnosti delno zagotavljali zmožnost organizacije šolskih aktivnosti v organizacijskih enotah: Kmetijska šola Grm in biotehniška gimnazija, Dijaški in študentski dom, Višja strokovna šola in Medpodjetniški izobraževalni center.
Da bi zagotovila ustrezne prostorske pogoje za izvajanje izobraževalnih programov znotraj zavoda Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, je vlada uvrstila projekt »Nadomestitev po požaru uničenih prostorov – Grm NM« v veljavni načrt razvojnih programov 2019-2022.
Predvidena je nadomestna novogradnja z učilnicami, delavnicami, hladilnico in skladišči. Vrednost investicije bo predvidoma znašala dobre tri milijone evrov, od teh bo več kot 2,6 milijona evrov zagotovilo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, preostanek pa Center biotehnike in turizma, Grm Novo mesto.

Vlada je na odboru v dokončni obravnavi sprejela tudi sklep, s katerim so se iz proračunske postavke Sofinanciranje investicijskih projektov občin na proračunsko postavko Spodbujanje tujih investicij prenesla sredstva višini 6 mio EUR za investicijo podjetja Magna Steyr d.o.o.
Pri omenjeni prerazporeditvi ne gre za odobritev novih sredstev podjetju Magna Steyr, saj so bila sredstva odobrena že s sklepom Vlade RS iz leta 2017. Sredstva so bila na novo proračunsko postavko prerazporejena, saj vsebinsko sodijo med finančne spodbude za neposredne tuje investicije.