GOV.SI

Odločitve vlade s sej vladnih odborov

Na današnji seji vladnega odbora za državno ureditev in javne zadeve je Vlada Republike Slovenije sprejela mnenje k Predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o poslancih (ZPos-F), ki ga je Državnemu zboru Republike Slovenije predložila skupina poslank in poslancev (prvopodpisani mag. Dejan Židan) in ga posreduje državnemu zboru.

Vlada je predlog ZPos-F proučila predvsem z vidika sistemskega urejanja organizacije in delovanja državnih organov ter statusa in nagrajevanja zaposlenih v javnem sektorju v okviru enotnega plačnega sistema javnega sektorja ter posreduje naslednje mnenje:

V zvezi s prenehanjem poslanskega mandata in nezdružljivost funkcije poslanca z drugimi funkcijami in dejavnostmi to sistemsko ureja Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK), zaradi posebnosti poslanske funkcije pa je smiselna posebna ureditev v področnem zakonu.

S predlagano novelo se nadalje ohranja posebna ureditev pogojev in odločanja o t.i. dopolnilnem delu poslancev, kar je sicer izjema od prepovedi opravljanja pridobitne dejavnosti.

V ZPos-F se na novo vzpostavlja pravna podlaga za odločanje o pravicah poslancev, ki izhajajo iz poslanske funkcije (povračilo stroškov prevoza na delo in z dela, regres za prehrano, regres za letni dopust, odpravnina ob odhodu v pokoj, jubilejne nagrade, itd), kar je doslej urejeno v Zakonu za uravnoteženje javnih financ, konkretizacijo pravic pa predstavljajo akti Mandatno-volilne komisije Državnega zbora, na katero se z ZPos-F prenašajo tudi pristojnosti v zvezi z odločanjem o pravicah in obveznostih poslancev, ki izhajajo iz funkcije poslanca.

Glavni namen in cilj pri urejanju obsega in višine pravic in obveznosti funkcionarjev v primeru, dokler to ne vpliva na avtonomijo posameznih vej oblasti in na avtonomijo in zakonitost izvajanja funkcije, je enotna in sistemska ureditev.

Glede pravice poslanca do nadomestila plače po prenehanju mandata vlada ob predlogu spremembe predlaga razmislek o črtanju določbe, da poslanec nima pravice do nadomestila plače, če mu funkcija preneha pred potekom šestih mesecev od izvolitve, saj bi se s tem za poslance in glede na zgoraj navedeno tudi ministre vzpostavila pravna podlaga, da jim pravica do nadomestila plače po prenehanju mandata pripada ne glede na dolžino opravljanja funkcije.

Gre za to, da se Zakon o funkcionarjih v državnih organih glede obravnavanega vprašanja ne nanaša na vse funkcionarje. Slednji velja poleg državnih sekretarjev še za župane, funkcionarje v Komisiji za preprečevanje korupcije Republike Slovenije, za Informacijskega pooblaščenca, predsednika in člane Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil ter za določene funkcionarje v Uradu predsednika republike. Zgolj črtanje tega dela Zakona o funkcionarjih v državnih organih bi torej posledično pomenilo, da bi nespremenjena ureditev, ki za prejemanje nadomestila zahteva, da funkcionar predhodno za določen čas opravlja funkcijo, ostala za funkcionarje, ki imajo te pogoje določene v svoji področni zakonodaji, torej za funkcionarje na Ustavnem sodišču, Računskem sodišču in pri Varuhu človekovih pravic. Če bi bil predlog zakona sprejet v predlaganem besedilu, bi po mnenju Vlade različna ureditev pogojev za pridobitev te pravice privedla do neenake obravnave funkcionarjev.

Vlada je na odboru sprejela tudi mnenje o Predlogu zakona o Državnem zboru, ki ga je državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev in ga pošlje v Državni zbor Republike Slovenije.

Temeljni cilj predloga zakona je zagotoviti, da bo državni zbor imel finančno, upravno in varnostno avtonomijo, jasno opredeljen status generalnega sekretarja, podlago za ureditev delovanja služb, posebnosti nekaterih delovnopravnih vprašanj, varovanje državnega zbora, mednarodno sodelovanje in druga vprašanja, s katerimi se bo zagotovila celovita zakonska ureditev delovanja državnega zbora kot institucije. Osrednji namen predloga zakona je avtonomija državnega zbora, t. j. zmožnost državnega zbora, da sam oblikuje in sprejme svoja pravila dela in si zagotovi sredstva, ki so potrebna za učinkovito izvrševanje njegovih pristojnosti.

Vlada uvodoma ugotavlja, da Ustava RS določa, da ima Državni zbor poslovnik, ki ga sprejme z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev. To določbo je Ustavno sodišče že tolmačilo v svoji odločbi, iz katere izhaja, da se delo in poslovanje parlamenta, kot tudi položaj vseh udeležencev pri delu parlamenta, urejajo s poslovnikom in ne morda tudi z zakonom. Prav zato je za sprejem poslovnika potrebno večje soglasje kot za zakon, in sicer je potrebno poslovnik sprejeti z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev, kar določa že ustava. Na podlagi navedenega vlada meni, da bi urejanje vsebin, ki naj bi se urejale s poslovnikom, z zakonom, kar napoveduje že 1. člen obravnavanega zakona, pomenilo ravnanje v nasprotju z določbo Ustave Republike Slovenije in neupoštevanje navedene odločbe Ustavnega sodišča.

Plačni sistem v javnem sektorju v Republiki Sloveniji je urejen enotno z zakonom, ki med drugimi elementi plače določa tudi dodatke, ki ob izpolnjevanju pogojev pripadajo funkcionarjem in javnim uslužbencem. Kateri so ti dodatki, je za cel javni sektor taksativno določeno v zakonu, ki ureja plačni sistem javnega sektorja. Ker gre za enoten sistem, ki zagotavlja transparentnost in vzdržnost stroškov dela v javnem sektorju in tako vpliva tudi na vzdržnost javnih financ, je vlada vedno zagovarjala njegovo enotnost in nasprotovala rešitvam, ki bi elemente plačnega sistem prenašale v področne zakone, ker bi takšne zakonodajne rešitve pomenile odstop od enotnega plačnega sistema.

Upoštevaje navedeno vlada glede dodatka zaposlenim za določen čas v službi poslanske skupine opozarja, da predlagani dodatek pomeni izjemo od sistemske ureditve dodatkov, kot jih določa Zakon o sistemu plač v javnem sektorju. Gre za uvedbo novega dodatka, ki ga plačni sistem javnega sektorja ne pozna, pri čemer bi šlo v primeru uveljavitve predlagane ureditve prvič od uveljavitve novega plačnega sistema javnega sektorja za uvedbo novega dodatka v področnem predpisu in torej ne predpisu, ki ureja plačni sistem javnega sektorja.

Glede predlagane odpravnine ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi Vlada Republike Slovenije predlaga, da se uporabi možnost določitve odpravnine v pogodbah o zaposlitvi javnih uslužencev, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas na delovnih mestih, vezanih na zaupanje funkcionarja, ki jo določa Zakon o javnih uslužbencih (ZJU) oziroma, da se glede višine odpravnine v predlogu zakona smiselno uporabi ureditev iz ZJU, ki določa pravico do odpravnine v primeru sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas za delovna mesta, vezana na zaupanje funkcionarja (delovna mesta v kabinetu) in odpravnino v primeru prenehanja mandata uradnika na položaju zaradi razrešitve v enem letu od imenovanja oziroma v enem letu od nastopa funkcije funkcionarja, ki je uradniku na položaju nadrejen.

V predlogu zakona predlagatelji poudarjajo avtonomijo državnega zbora in njegovo finančno samostojnost. Že po doslej veljavnih predpisih je državni zbor avtonomen v okviru izvajanja svoje dejavnosti, kljub temu pa na finančnem področju še vedno obstajajo materialna razmerja oziroma omejenost svobode državnega zbora vsaj z drugim odstavkom 148. člena ustave.

Finančna avtonomija je v ustavi kot načelo uveljavljena le za lokalno samoupravo, sicer pa je odgovornost za doseganje fiskalne stabilnosti ter trajnega in stabilnega narodnogospodarskega razvoja, ki je v interesu države kot celote, podeljena vladi. Pri razlagi vseh predpisov, ki se nanašajo na zagotavljanje fiskalne stabilnosti, je torej treba izhajati iz dejstva, da fiskalno pravilo sicer zavezuje sektor država kot celoto, kljub temu pa je nesporno, da morajo biti proračuni oziroma finančni načrti posameznih institucionalnih enot sektorja država pripravljeni na način, da se zagotovi skladnost z omejitvami, ki izhajajo iz fiskalnih pravil. V sektor država sodijo vsi neposredni uporabniki proračuna.  

Vlada zato opozarja, da javne finance sistemsko ureja več zakonov, poleg tega pa še veliko število podzakonskih predpisov, ki urejajo tako pripravo kot tudi izvrševanje državnega proračuna in zavezuje vse proračunske uporabnike. Predlagana ureditev glede posebnega položaja državnega zbora tako pri pripravi kot pri izvrševanju svojega finančnega načrta bi pričakovano povzročila pritiske tudi drugih državnih organov, predvsem organov sodne veje oblasti ali drugih samostojnih državnih organov, po določitvi tovrstnih izjem.
Vlada še pojasnjuje, da neporabljenih sredstev poslanskih skupin preteklega leta ni mogoče prenesti v proračun državnega zbora za tekoče leto, saj bi bilo tako ravnanje v nasprotju z vsemi javnofinančnimi predpisi, sama določba pa bi bila zaradi nedorečenosti v praksi težko uporabljena.

Nadzor nad izvajanjem predpisov, ki urejajo porabo proračunskih sredstev, je namenjen ugotavljanju in odpravljanju napak, ki se glede na obsežnost javnofinančnih predpisov v praksi pogosto dogajajo. S tem nadzorom se ne posega v neodvisnost neposrednega proračunskega uporabnika pri opravljanju nalog, ki sodijo v njegovo pristojnost.

V veljavni Načrt razvojnih programov za obdobje 2019-2022 je Vlada RS na odboru za gospodarstvo uvrstila štiri nove projekte, in sicer: Informacijski sistem za evidentiranje posebne rabe vode, Ureditev potoka Potok v naselju Potok in Draga,  Sanacija brežine reke Vipave v Mirnu in Ureditev Merinščice, Podgrajščice in Cerknice.

Skupna ocenjena vrednost projekta Informacijski sistem za evidentiranje posebne rabe vode investicije zanaša 473.000 evrov z DDV v obdobju 2019 - 2024. Za potrebe uvedbe postopka EPRV je potrebno vzpostaviti spletno aplikacijo, ki bo omogočala elektronsko oddajo vloge in elektronsko odločanje o pravici do vzpostavitve informacijskega sistem za potrebe evidentirane posebne rabe vode.

V sklopu ureditev potoka Potok v naselju Potok in Draga so predvideni vodogradbeni pasivni ukrepi, kot so znižanje nivelete struge s poglobitvijo struge potoka Potok, vzpostavitev trapeznega pretočnega profila struge z zavarovanjem brežin s kamnito zložbo, ureditev obstoječih obrežnih zavarovanj oziroma vzpostavitev lokalnega varovanja ogroženih objektov ter izgradnja zaplavnih objektov v povirju. Ocenjena vrednost projekta znaša 2.898.699 evrov.

Sanacija brežine reke Vipave v Mirnu bo sestavljena iz dveh delov in sicer spodnjega obrežnega zavarovanja v dolžini in zgornjega obrežnega zavarovanja s protipoplavnim zidom, ki se izvede v območju stanovanjske hiše. Ocenjena vrednost projekta znaša  646.788 evrov.

Z ureditvijo Merinščice, Podgrajščice in Cerknice do vtoka v Bolsko in suhega zadrževalnika Merinščica se bo zmanjšala poplavna ogroženost na območjih pomembnega vpliva poplav na območju  Vranskega. Vrednost projekta znaša 13.136.559,64 evrov.

Na odboru za gospodarstvo je bil sprejet tudi sklep, s katerim je vlada v veljavni Načrt razvojnih programov 2019-2022 uvrstila projekt »Pomoč za nadomestilo škode v čebelarstvu 2019«. Namen projekta je pomagati prizadetim čebelarjem in kmetijskim gospodarstvom, ki so zaradi slabih vremenskih razmer v letu 2019 in kristalizacije medu utrpeli izpad čebeljih pridelkov in posledično izgubo dohodka.
Cilj projekta je nadomestitev dela izgube dohodka prizadetim čebelarjem ter zagotovitev nadaljevanja čebelarske dejavnosti na nivoju števila čebelarjev v enakem obsegu kot v minulem letu. Vrednost projekta je 588.103,00 EUR.

Na odboru je vlada s sklepom sprejela tudi prerazporeditev sredstev Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo v skupni višini 2.655.000,00 evrov za sofinanciranje investicijskih projektov občin.
Sredstva se prerazporejajo iz proračunskih postavk plač ter slovenske udeležbe na EU projektih in bodo namenjena za sofinanciranje investicij v lokalno javno infrastrukturo po 21. in 23. členu Zakona o financiranju občin.