GOV.SI

Odločitve vlade s sej vladnih odborov

Vlada je danes sprejela sklep, s katerim je razporedila sredstva iz naslova kupnin za povečanje namenskega premoženja Javnega sklada Republike Slovenije za regionalni razvoj in razvoj podeželja Ribnica v letu 2019, sprejela spremembe veljavnega Načrta razvojnih programov 2019–2022 pri Direkciji RS za infrastrukturo, ki se nanašajo na uvrstitev in spremembe projektov za zagotavljanje prometne varnosti in prevoznosti državnega cestnega omrežja, sprejela tudi mnenje o zahtevi Vrhovnega sodišča za oceno ustavnosti 11. točke tretjega odstavka 105. člena Zakona o dohodnini vlada ter v veljavni Načrt razvojnih programov 2019-2022 uvrstila več projektov.

Na današnji seji vladnega odbora za gospodarstvo je vlada sprejela sklep, s katerim je razporedila sredstva iz naslova kupnin v višini 478.682 EUR za povečanje namenskega premoženja Javnega sklada Republike Slovenije za regionalni razvoj in razvoj podeželja, Ribnica v letu 2019 (Sklad).

Vir novih namenskih sredstev so sredstva od kupnin od prodaje državnega premoženja. Sklad bo namenska sredstva uporabil v skladu s svojim Poslovnim in finančnim načrtom za leti 2018 in 2019. Tako so načrtovani različni programi spodbud, prvenstveno kot ugodna posojilna sredstva. Ključni programi pa so namenjeni spodbujanju podjetništva, s posebnim poudarkom na obdelavi in predelavi lesa oziroma na snovni in energetski učinkovitosti, spodbudam za občine z dodeljevanjem ugodnih posojil za financiranje lokalne in regionalne javne infrastrukture, spodbudam za kmetijstvo in gozdarstvo ter spodbudam za dvig gospodarske osnove na območjih, kjer živita avtohtoni narodni skupnosti.

Na odboru je vlada sprejela spremembe veljavnega Načrta razvojnih programov 2019–2022 pri Direkciji RS za infrastrukturo, ki se nanašajo na uvrstitev in spremembe projektov za zagotavljanje prometne varnosti in prevoznosti državnega cestnega omrežja.

Direkcija RS za infrastrukturo je po Zakonu o cestah kot upravljavec državnih cest in državnih kolesarskih povezav pristojna za vzdrževanje in razvoj državnega cestnega omrežja. Za zagotavljanje prometne varnosti in prevoznosti na državnem cestnem omrežju je potrebno v veljavni Načrt razvojnih programov uvrstiti 90 novih projektov (seznam novih projektov najdete v prilogi).

Dela na projektih se bodo skladno z 18. členom Zakona o cestah izvajala kot vzdrževalna dela v javno korist, razen pri 5 projektih (štiri novogradnje in ena obvoznica), kjer bo potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje. Predvideni so različni »ukrepi«, in sicer v okviru:

- 15 projektov sanacija plazov in usadov, kjer je izvedba nujno potrebna zaradi zagotavljanja prometne varnosti, ohranjanja prevoznosti in dostopnosti,

- 13 projektov rekonstrukcije ceste, s katero se spreminja zmogljivost ceste, velikost njenih posameznih delov, obseg napeljav, naprav in opreme ter druge infrastrukture v območju javne ceste,

- 17 projektov ureditve oz. rekonstrukcije križišč predvsem zaradi zagotavljanja prometne varnosti in pretočnosti,

- 20 projektov ureditve cest skozi naselja, kjer je načrtovana predvsem obnova voziščne konstrukcije, izgradnja pasov za levo zavijanje ter površin za pešce in kolesarje ter postavitev prometne opreme in signalizacije,

- 8 projektov rekonstrukcije mostov oz. premostitvenih objektov, predvsem zaradi dotrajanosti in slabega stanja objektov ter zagotavljanja prevoznosti cestnega omrežja,

- 5 projektov sanacije zidov in brežin s sanacijo poškodb na voziščih in ureditev odvodnjavanja oz. meteorne kanalizacije za zagotavljanje prevoznosti in prometne varnosti,

- 5 projektov izgradnje kolesarskih povezav za zagotavljanje trajnostne mobilnosti, povezanosti državnega kolesarskega omrežja ter prometne varnosti za kolesarje,

- 4 projektov gradnje nove cestne povezave, z namenom zmanjšanja potovalnih časov, stroškov uporabnikov cest in negativnih vplivov na okolje ter povečanja prometne varnosti,

- izgradnje obvoznice za razbremenitev središča naselja in povečanje kvalitete bivanja ter zmanjšanja stroškov uporabnikov in nivoja hrupa/ prašnih delcev,

- izvedbe protihrupnih ukrepov na državnih cestah, aktivne in pasivne zaščite s predhodno izdelavo študije hrupa, elaboratov pasivne zaščite in projektne dokumentacije,

- vzpostavitve in uporabe informacijskega modeliranja objektov (BIM procesov) v vseh fazah investicije  za racionalnejše načrtovanje in porabo proračunskih sredstev.

Predmet vladnega gradiva je tudi sprememba že uvrščenih projektov v Načrtu razvojnih programov (NRP). Skladno z Uredbo o metodologiji priprave in obravnave investicijske dokumentacije na področju državnih cest in javne železniške infrastrukture so bile izdelane novelacije investicijske dokumentacije, ki je osnova za spremembo izhodiščne vrednosti. Podlage za novelacije so predvsem izdelane projektne dokumentacije, ki v fazi priprave DIIP še niso bile pripravljene. V strokovnih podlagah je bila ugotovljena bodisi potreba po razširitvi območja, bodisi izvedbi dodatnih ukrepov, ki jih v osnovni dokumentacij ni bilo moč identificirati/ predvideti.

Predlaga se tudi sprememba na desetih projektih, od tega na štirih ureditvah cest skozi naselja, štirih geotehničnih projektih (sanacijah plazov, brežin in zaščite pred padajočim kamenjem in skalnimi podori) ter po enem projektu sanacije voziščne konstrukcije in rekonstrukcije križišča.

Vlada je danes z dokončno obravnavo na odboru za gospodarstvo sprejela tudi mnenje o zahtevi Vrhovnega sodišča za oceno ustavnosti 11. točke tretjega odstavka 105. člena Zakona o dohodnini, ki opredeljuje druge dohodke po zakonu o dohodnini.

Državni zbor je vlado seznanil z zahtevo Vrhovnega sodišča za oceno ustavnosti 11. točke tretjega odstavka 105. člena Zakona o dohodnini ter jo zaprosil za mnenje predvsem z vidika izvršilne oblasti. Z navedeno točko je določeno, da drugi dohodki vključujejo dohodek, ki se ne šteje za dohodek iz zaposlitve, za dohodek iz dejavnosti, za dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, za dohodek iz oddajanja premoženja v najem in iz prenosa premoženjske pravice, ki se ne šteje za dohodek po tem zakonu oziroma ni dohodek, oproščen plačila dohodnine po tem zakonu.

Vlada meni, da zahteva vlagatelja za oceno ustavnosti ni utemeljena. Po mnenju vlade 11. točka tretjega odstavka 105. člena Zakona o dohodnini izpolnjuje standarde javnosti in določnosti, ki veljajo za predpise na davčnem področju. Omenjena določba je posledica široke opredelitve predmeta obdavčitve po principu določitve široke osnove, od katere se nato določajo izjeme. Razloga za tako zakonsko opredelitev sta tako umestitev Zakona o dohodnini v širši sistem obdavčitve dohodkov fizičnih oseb, kot tudi spoštovanje načela enake obravnave primerljivih primerov. Odprta definicija dohodkov, ki so na podlagi splošnega pravila že v izhodišču obdavčljivi, je potrebna in utemeljena zato, ker v zakonu ni mogoče našteti vseh različnih vrst dohodkov fizičnih oseb, ki se izplačujejo, v praksi pa se pojavljajo tudi vedno nove vrste izplačil dohodkov. Vlada pojasnjuje, da je takšen pristop uporabljen tudi v primerljivih tujih pravnih sistemih.

Vlada tudi meni, da je ureditev drugih dohodkov, zlasti z vidika 11. točke tretjega odstavka 105. člena Zakona o dohodnini v skladu z Ustavo in zagotavlja jasno, določno in predvidljivo osnovo za ugotavljanje davčne obveznosti davčnih zavezancev, ki take dohodke dosegajo.

Na odboru je vlada v veljavni Načrt razvojnih programov 2019-2022 uvrstila projekta, ki sodita v skupino projektov »Raziskave v kmetijstvu in gozdarstvu«, in sicer: projekt "Blaženje stresa koruze v luči klimatskih sprememb" in projekt "Izboljšanje kakovosti slovenskih belih vin". Projekta sta bila izbrana v okviru Javnega razpisa za (so)financiranje raziskovalnih projektov za leto 2019. Na podlagi vlog za sofinanciranje aplikativnih projektov, ki jih je prejelo ministrstvo za kmetijstvo, bomo finančno podprli projekta, ki sta tesno povezana z vsebinami delovanja ministrstva in v skladu z njegovimi strateškimi usmeritvami.

Oba projekta sodita v skupino projektov »Raziskave v kmetijstvu in gozdarstvu«.

Blaženje stresa koruze v luči klimatskih sprememb: Cilj projekta je povečati razvoj novih metod obvladovanja novih bolezni in škodljivcev, ki so bili vneseni v RS in bodo zaradi posledic podnebnih sprememb lahko povzročili velike izgube v kmetijski pridelavi. Raziskava bo pripomogla k stabilni pridelavi varne, kakovostne in potrošniku dostopne hrane ter k povečanju konkurenčne sposobnosti kmetijstva. Namen je uvesti nove strategije za blaženje posledic izbranih abiotskih in biotskih stresorjev. Cilj integriranih praks upravljanja je ublažiti škodljive dejavnike z minimalno uporabo pesticidov, hkrati pa ohraniti trenutne donose ali jih po možnosti povečati. Izhodiščna vrednost projekta je 400.117 EUR.

Izboljšanje kakovosti slovenskih belih vin: Cilj projekta je izboljšati kakovost in stil slovenskih belih vin, da bo povečana konkurenčna sposobnost vinarjev, kar je eden od strateških ciljev razvoja slovenskega kmetijstva z ohranitvijo tržnega deleža doma in povečanjem prodaje izven RS. Izhodiščna vrednost projekta je 400.087 EUR.

Na današnji seji vladnega odbora za državno ureditev in javne zadeve je vlada projekt »Ureditev prostorov – Službe na morju, Koper uvrstila v veljavni Načrt razvojnih programov 2019-2022.

V Kopru na različnih lokacijah delujejo organi, ki so vsebinsko povezani kot »službe na morju«. Z lastno investicijo v letu 2019 si je Uprava RS za pomorstvo (URSP) uredila prostore v poslovni stavbi v Marini Koper. Ker bi bilo z organizacijskega vidika najbolj smotrno in učinkovito, če bi na skupni lokaciji delovali še ostali organi, ki sodelujejo v koordinaciji služb na morju, je namen projekta najti dolgoročno gospodarno prostorsko rešitev, ki hkrati omogoča učinkovito delo vseh omenjenih služb na morju, vezano na njihovo specifiko dela.

Od teh organov Ministrstvo za javno upravo (MJU) zagotavlja prostore za Agencijo RS za okolje (ARSO), Inšpektorat za kmetijstvo, gozdarstvo, lov in ribolov  (IRSKGLR) in Finančno upravo RS (FURS). Poleg teh so v koordinaciji še Uprava RS za zaščito in reševanje in Pomorska policija. Od organov, katerih prostore upravlja MJU, je vsaj delno vsebinsko povezana tudi Direkcija RS za vode (DRSV).

Investicija obsega nakup prostorov, opremo in stroške selitve organov vanje. Namen investicije je zagotoviti dolgoročno ustrezno prostorsko rešitev za vse organe, ki omogoča učinkovito skupno delo za vse organe, ki delujejo v okviru koordinacije služb na morju. Predvideno je, da bo projekt zaključen konec leta 2019.