-
Predlog za odlikovanje dr. Vojeslava Molèta
Decembra 1973 se je sklenila izjemna življenjska pot umetnostnega zgodovinarja, klasičnega arheologa, pesnika, pisatelja in prevajalca dr. Vojeslava Molèta. Tokratna arhivalija meseca – predlog za podelitev reda zaslug za narod I. stopnje – vsebuje njegov curriculum vitae do leta 1962. Predlog je junija 1962 pripravil Svet za kulturo in prosveto LRS ter ga v obravnavo poslal Komisiji za odlikovanja Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS. Le-ta predloga očitno ni potrdila.
-
General Rudolf Maister in izgubljene priložnosti Slovencev po veliki vojni
Arhivalija meseca nas popelje v napeto prevratno obdobje izpred stotih let. Predstavlja pogodbo, ki sta jo 27. 11. 1918 v Mariboru podpisala poveljnik Štajerskega obmejnega poveljstva Države SHS, general Rudolf Maister, in pooblaščenec nemško-avstrijskega Odbora za javno blaginjo in poveljnik graške vojne komande, polkovnik Rudolf Passy. Pogodba naj bi predstavljala izhodišče demarkacijske črte med sprtima stranema na Štajerskem in Koroškem ter zagotovila mir. A uradna politika dejanj svojih vojaških poveljnikov ni odobravala.
-
Podpora redovnikom v obrambo katolištva
Drugo polovico 16. stol. so življenje v Ljubljani zaznamovala trenja med katoličani in luterani. Ob deželnem knezu in ljubljanskem škofu ter članih stolnega kapitlja so bili na katoliški strani med bolj izpostavljenimi redovniki, zlasti frančiškani. Ker pa je bilo stanje v ljubljanskem frančiškanskem samostanu očitno slabo (imel je le dva patra), so skrb zanj pokazali deželni knez, njegovi uradniki na Kranjskem in ljubljanski škof Konrad Glušič. V arhivu vicedomskega urada za Kranjsko se je o tem ohranilo več dokumentov.
-
Patent avstrijskega cesarja Franca I. o obnovitvi stanovske ustave na Kranjskem
Po odhodu Francozov, ki so Kranjsko vključili v Ilirske province in ukinili deželne stanove, je sledila previdna restavracija avstrijske oblasti. S cesarskim patentom je bila avgusta 1818 obnovljena tudi »stanovska ustava«. Patent je v zbirki listin ohranjen kot tisk v nemškem jeziku, bolj razširjena pa je bila dvojezična, nemško-slovenska različica. Patent je bil pravni akt brez resnične vsebine. Kranjski stanovi niso odločali praktično o ničemer več, bili so senca svojih prednikov, »živ mrlič«, kot se je izrazil Sergij Vilfan.
-
Komunike ustanovne seje Narodnega sveta
Sredi avgusta 1918 je bil ustanovljen Narodni svet v Ljubljani, ki naj bi kot vrhovna in vse stranke vključujoča politična organizacija pripravil združitev Slovencev s Hrvati in Srbi v samostojno državo. Glavne informacije o poteku ustanovne seje, delokrogu in organizacijski strukturi (ustanovjenih je bilo 8 odsekov) Narodnega sveta prinaša uradno sporočilo za javnost.
-
Denar – dokaz med arhivskim gradivom
V arhivskem gradivu upravnega oddelka Dravske banovine je v registraturnem fasciklu 13–20 med gradivom finančne in kriminalistične policije o prekrških zoper trošarine in carine, o sledenju sumljivih oseb, nadzorovanju goljufov in falzifikatorjev ter raznimi ovadbami in varnostnimi poročili ohranjenih tudi več spisov o ponarejanju denarja. Med gradivom je tudi ponaredek dvodinarskega kovanca Kraljevine SHS z letnico 1925.
-
Spor z Informbirojem – ko belo čez noč postane črno
Pred nami sta pismi Milene Mohorič predsedniku vlade LRS Mihi Marinku in II. kongresu KPS iz leta 1948. Zgodba germanistke, pesnice in pisateljice Milene Mohorič, por. Premru (1905–1972), je dokaz o tem, kako hitro se revolucija spremeni v pošast, ki požre svoje otroke, in kako usodno lahko veliki politični sistemi zaznamujejo posameznikovo življenje.
-
»Papež 'ma vas rad!«
Obisk papeža Janeza Pavla II. maja 1996 je za mlado slovensko državo predstavljal enega najodmevnejših državniških obiskov po osamosvojitvi. Organizacija obiska je bila zahtevna, poleg tega je vključevala sodelovanje tako državnih kot cerkvenih institucij. Arhivalija meseca maja odpre pogled v program papeževega obiska s podrobnim opisom protokola. Besede »Papež 'ma vas rad!«, ki jih je izrekel na srečanju z mladimi v Postojni, pa so bile spontan odziv navdušenja, ki obide vsak protokol.
-
Naša zemlja je v srcu Evrope
Letos bo minilo 70 let od premiere prvega slovenskega zvočnega celovečernega umetniškega filma Na svoji zemlji, s katerim so slovenski filmarji pokazali svojo zrelost. Film je bil zelo uspešen, uspeh pa je zakril številne nevšečnosti s snemanj. Podrobna in na trenutke tragikomična poročila o snemanju filma s prvotnim naslovom V srcu Evrope govorijo o težavah z vremenom, igralci, elektriko, pirotehniko, voznim parkom in tehniko nasploh.
-
Navodilo za delo v otroških vrtcih Družbe sv. Cirila in Metoda
Narodnoobrambna in šolska organizacija Družba sv. Cirila in Metoda je konec 19. stoletja odprla prve otroške vrtce. Program predšolske vzgoje so vodile otroške vrtnarice, kot so tedaj imenovali vzgojiteljice. Te so imele, podobno kot danes, najpomembnejšo vlogo v programu predšolske vzgoje, zato je Družba za vzgojiteljice v svojih vrtcih izdajala navodila za delo. Eno takih navodil iz začetka 20. stoletja je tudi za današnje čase vzgojno in metodološko zelo aktualno.
-
Incidenti pri zbiranju podpisov v podporo Majniški deklaraciji
Majniška deklaracija za združitev avstro-ogrskih Slovencev, Hrvatov in Srbov v samostojno državno telo pod habsburškim žezlom je sprožila množično deklaracijsko gibanje z zbiranjem podpisov v podporo deklaraciji. Največ podpisov je bilo zbranih od decembra 1917 do marca 1918. Gibanje so spremljali tudi nekateri incidenti, ki so pustili sledi v arhivskem gradivu cesarsko kraljevega ministrstva za notranje zadeve.
-
Zakaj je leta 1941 gorela Rašica?
Septembra 1941 je zagorela vas Rašica kot povračilo za partizansko akcijo, v kateri je bilo ubitih šest potnikov v črnem avtomobilu Horch z oznakami IA-24080. V Arhivu RS hranimo o partizanskem napadu izvirno poročilo nemške kriminalistične policije z Bleda z dne 22. 9. 1941, ki so mu priložene skica kraja napada in osem zgovornih fotografij.
