Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo
-
Z uveljavitvijo sprememb Zakona o Vladi Republike Slovenije je bil 17. 7. 2026 izveden prehod na novo Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo (MNZJU), ki je združilo področja ministrstev za notranje zadeve, javno upravo in digitalno preobrazbo. V sestavi MNZJU delujejo tudi trije organi v sestavi – Policija, Inšpektorat Republike Slovenije za notranje zadeve in Inšpektorat za javni sektor.
-
Minister za notranje zadeve in javno upravo Franci Matoz in državni sekretar Franc Kangler sta se v Novem mestu udeležila srečanja z župani občin jugovzhodne Slovenije in Posavja ter ministrico za demografijo, družino in socialne zadeve Matejo Ribič in ministrom za gospodarstvo, delo in šport Anžetom Logarjem.
-
Potekala je uradna otvoritev prenovljenih prostorov za zaposlene Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) na Vojkovi ulici v Ljubljani. Obsežna investicija, ki jo je kot investitor vodilo Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo, prinaša sodobnejše pogoje za delo ter visoke standarde energetske učinkovitosti in trajnosti.
Novice
-
S podaljšanjem uradnih ur na upravnih enotah do dostopnejših javnih storitev
S ciljem približati dostopnost upravnih storitev uporabnikom je vlada na včerajšnji seji sprejela spremembe uredb o delovnem času in upravnem poslovanju v organih državne uprave, s katerima na upravnih enotah prilagaja delovni čas in uradne ure potrebam prebivalcev.
-
Z digitalnimi storitvami do lažjega vsakdana: Ministrstvo na Festivalu za 3. življenjsko obdobje
V Cankarjevem domu je potekal že 25. Festival za tretje življenjsko obdobje, ki združuje generacije ter spodbuja vključenost in izobraževanje starejših. Na dogodku sta se na skupnem razstavnem prostoru predstavila Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo ter Policija.
-
Državni sekretar Zobarič v Luksemburgu opozoril na dosledno registracijo migrantov v Eurodac
Državni sekretar Denis Zobarič se je udeležil Sveta za pravosodje in notranje zadeve v Luksemburgu. Glavne teme zasedanja so bile stanje v schengenskem območju, krepitev sodelovanja s tretjimi državami pri vračanju in ponovnem sprejemu ter krepitev situacijskega zavedanja Evropske unije (EU) in njene zmogljivosti za spremljanje razmer in zgodnje opozarjanje, tudi v kriznih razmerah.