Skoči do osrednje vsebine

Odnosi Slovenija - Avstrija

Koronavirus (SARS-CoV-2)

Aktualne informacije in navodila najdete na strani Koronavirus (SARS-CoV-2).

Se želite cepiti proti covid-19? Prijavite se!

Na pametne telefone si namestimo aplikacijo #OstaniZdrav, ki nam sporoči, ali smo bili v stiku z okuženo osebo.

Nosimo zaščitno masko, redno si umivajmo in razkužujmo roke, poskrbimo za pravilno higieno kašlja ter ohranimo medosebno razdaljo dveh metrov.

Obvestilo Ministrstva za zunanje zadeve

Zaradi še vedno prisotne možnosti okužbe z virusom COVID-19 slovenskim državljanom svetujemo, da pri načrtovanju poti v tujino spremljajo širjenje virusa in njegove prisotnosti na območju načrtovane poti ter preverijo pogoje vstopa v ciljno državo ter upoštevajo odločitve tamkajšnjih oblasti. Slovenskim državljanom, ki se vračajo v domovino, priporočamo upoštevanje priporočil Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

Pri vstopu državljanov tretjih držav v Slovenijo na zunanji schengenski meji še vedno veljajo omejitve nenujnih potovanj. Aktualne informacije o določanju nujnosti potovanj najdete na strani policije, o prehajanju meja, ukrepih na meji ob vstopu v Slovenijo in sezname držav pa na posebni strani Prehajanje meja.

Politični odnosi

Republika Avstrija je Slovenijo kot samostojno državo priznala 15. januarja 1992. Istega dne sta državi navezali diplomatske odnose. V letu 1992 je Slovenija na Dunaju odprla veleposlaništvo, v Celovcu pa generalni konzulat.

Odnose med državama odlikuje zelo intenzivno prijateljsko in razvejeno sosedsko partnerstvo na številnih področjih (notranje zadeve in policijsko sodelovanje, konzularne zadeve, regionalne pobude, gospodarsko in vojaško sodelovanje, razvojno-humanitarni projekti, multilateralni forumi), kjer državi uresničujeta zunanjepolitične cilje skupnega interesa. Pečat dobrim meddržavnim odnosom dajejo številni in redni obiski, tudi na najvišji politični ravni. Pomemben element dvostranskega sodelovanja je slovenska narodna skupnost v Avstriji. O manjšinskih vprašanjih vodita državi reden dialog.

Gospodarsko sodelovanje

Vse potrebne informacije o gospodarskem sodelovanju in poslovnih priložnostih v Avstriji najdete na spletni strani Izvozno okno.

Regionalno in čezmejno sodelovanje

Slovenija in Avstrija uspešno sodelujeta v regionalnih okvirjih Kvadrilaterale in Srednjeevropske pobude, v zadnjem obdobju pa tudi v okviru evropskih makrostrategij za Podonavje in Alpe. 

Slovenija kot celota sodeluje z avstrijskimi deželami Koroško, Gradiščansko, Štajersko in Zgornjo Avstrijo tudi v okviru Zveze Alpe Jadran s stalnim sekretariatom v Celovcu, s tem da jo v njej predstavlja Skupnost občin Slovenije.  

Slovenija in Avstrija sodelujeta v okviru operativnih programov Slovenija-Avstrija, ki so namenjeni prav čezmejnemu sodelovanju med sosednjima državama. Tudi za aktualno programsko obdobje 2014-2020, v katerem je na voljo okoli 47 milijonov evrov, so partnerji na obeh straneh meje pripravili vrsto skupnih projektov.

Utečeno je tudi čezmejno sodelovanje na občinski ravni. Najbolj znan skupni projekt je Geopark Karavanke, v katerem sodeluje 5 slovenskih in 9 avstrijskih občin z obeh strani Koroške, partnerji pa tudi v naslednjem obdobju načrtujejo vrsto novih čezmejnih - zlasti turističnih - proizvodov.

Sodelovanje na področju šolstva, kulture in znanosti

Pravna podlaga za sodelovanje je Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Avstrije o sodelovanju v kulturi, izobraževanju in znanosti iz leta 2001. Na osnovi omenjenega sporazuma je bil podpisanih že več štiriletnih delovnih programov o sodelovanju v kulturi, izobraževanju in znanosti, ki natančneje opredeljuje oblike sodelovanja. Področje znanosti zajema tudi Sporazum o znanstveno-tehničnem sodelovanju iz leta 1998.

Na področju šolstva Slovenija in Avstrija dobro sodelujeta v programih Evropske unije s področja izobraževanja (Comenius, Leonardo da Vinci, Erasmus). Posebna oblika sodelovanja je pomoč jezikovnih asistentov iz Slovenije pri pouku slovenščine na dvojezičnih šolah na Koroškem. Prav skrb za kakovost dvojezičnega šolstva na območju, kjer živi slovenska avtohnona manjšina, je ena od središčih točk sodelovanja obeh držav na področju izobraževanja.

Utečena oblika sodelovanja med slovenskim Ministrstvom za izobraževanje, znanost, kulturo in šport ter Deželnim šolskim svetom za Koroško so redna srečanja Mešane delovne komisije za sodelovanje na področju šolstva. Dobro sodelovanje poteka tudi med posameznimi strokovno-pedagoškimi ustanovami kot naprimer med Pedagoško fakulteto v Ljubljani ter Visoko pedagoško šolo v Celovcu.

Za predstavljanje in promoviranje slovenske kulture in umetnosti v Avstriji skrbi Slovenski kulturno-informacijski center SKICA. Je prvi kulturni institut Republike Slovenije v tujini in predstavlja skupni projekt ministrstev za kulturo in zunanje zadeve Republike Slovenije. SKICA je aktivna članica EUNIC (European Union National Institutes for Culture) Austria (v nemščini) skupine.

Več o promociji slovenske kulture v državi izveste tudi na portalu Culture.si. Na voljo vam je koledar kulturnih dogodkov slovenskih umetnikov v državi.

Policijsko sodelovanje

Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije oziroma Policija ima policijske atašeje v tujini od leta 2006. Lokacije so se sčasoma spreminjale. Trenutno so v Republiki Avstriji, Bosni in Hercegovini, Republiki Hrvaški, Republiki Srbiji in Republiki Severni Makedoniji. Policijski atašeji so policisti. Imajo diplomatski status in so člani diplomatsko konzularnega predstavništva Republike Slovenije v akreditirani državi, trenutno pa nerezidenčne pristojnosti za sodelovanje s kakšno drugo državo nimajo.

Policijski atašeji v tujini zastopajo interese Ministrstva za notranje zadeve in Policije na vseh področjih njunega delovanja (zlasti zatiranje čezmejne kriminalitete in prekrškov, migracije, azil in podobno). V državi gostiteljici nimajo izvršnih pooblastil, ampak delujejo svetovalno. Spodbujajo, pospešujejo in krepijo medsebojno sodelovanje s sorodnimi ministrstvi, organi in službami ter predstavljajo hiter in zanesljiv komunikacijski kanal tudi v razmerju do ostalih policijskih atašejev in uradnikov za zvezo v državi gostiteljici.

Obrambno sodelovanje

Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije je pisarno obrambnega atašeja na Veleposlaništvu Republike Slovenije na Dunaju, odprlo julija 1995, z akreditacijo prvega rezidenčnega obrambnega atašeja v Republiki Avstriji. S septembrom leta 2010 je Ministrstvo za obrambo pisarno rezidenčnega obrambnega atašeja na Dunaju zaprlo in opravljanje nalog obrambnega atašeja v Republiki Avstriji zaupalo nerezidenčnemu obrambnemu atašeju.

Osnovo za dvostransko sodelovanje na obrambnem področju predstavlja »Okvirni sporazum o sodelovanju med Ministrstvom za obrambo Republike Slovenije in Zveznim ministrstvom za obrambo Republike Avstrije«, ki je bil podpisan v letu 1993.

Slovenska narodna skupnost v Avstriji

Slovenska narodna skupnost v Avstriji živi na avstrijskem Koroškem in Štajerskem. Avstrijo k mednarodnopravnem varstvu slovenske manjšine, skupaj s hrvaško narodno skupnostjo na Gradiščanskem, zavezuje Avstrijska državna pogodba.

Ta je tudi v ustavnem rangu in v 7. členu določa, da avstrijski državljani slovenske in hrvaške manjšine na Koroškem, Gradiščanskem in Štajerskem uživajo iste pravice pod enakimi pogoji kot vsi drugi avstrijski državljani, vključno s pravico do lastnih organizacij, zborovanj in tiska v svojem lastnem jeziku; imajo pravico do osnovnega pouka v slovenskem ali hrvaškem jeziku in do sorazmernega števila lastnih srednjih šol; je v upravnih in sodnih okrajih Koroške, Gradiščanske in Štajerske s slovenskim, hrvaškim ali mešanim prebivalstvom slovenski ali hrvaški jezik dovoljen kot uradni jezik dodatno k nemškemu; so udeleženi v kulturnih, upravnih in sodnih ustanovah v teh pokrajinah pod enakimi pogoji kot drugi avstrijski državljani ter da se mora dejavnost organizacij, ki merijo na to, da odvzamejo hrvaškemu ali slovenskemu prebivalstvu njegov značaj ali pravice kot manjšine, prepovedati.

V Republiki Avstriji je sicer uradno priznanih šest narodnih skupnosti. Narodna skupnost na avstrijskem Koroškem je organizirana v organizacijah Narodni svet koroških SlovencevZveza slovenskih organizacij in Skupnost koroških Slovencev in Slovenk. Veliko število slovenskih društev in ustanov združujeta osrednji kulturni organizaciji Krščanska kulturna zveza in Slovenska prosvetna zveza. Samostojna politična stranka koroških Slovencev, odprta tudi za pripadnike večinskega naroda, ki podpirajo njen vsebinski program, je Enotna lista. Narodna skupnost na avstrijskem Štajerskem je organizirana v okviru Kulturnega društva člen 7 za avstrijsko Štajersko.

Pomembno vlogo pri zastopanju pravic manjšine imajo tudi združenja slovenskih študentov - Klub slovenskih študentk in študentov na KoroškemKlub slovenskih študentk in študentov Gradec in Klub slovenskih študentk in študentov na Dunaju. Na koroškem deluje tudi Iniciativa Slovenski konsenz za ustavne pravice (SKUP), ki se zavzema za uresničitev mednarodno in nacionalno zakonsko zajamčenih pravic koroških Slovenk in Slovencev.

V zveznem parlamentu ima aktualno mandat kot poslanka stranke Zeleni koroška Slovenka Olga Voglauer.

Veleposlaništvo Republike Slovenije na Dunaju intenzivno spremlja položaj slovenske narodne skupnosti v Avstriji, z njo vzdržuje tesne stike in vsestransko sodelovanje ter krepi dialog z Republiko Avstrijo pri vprašanjih zaščite pravic slovenske narodne skupnosti in njene implementacije.

Povezane teme

  • Slovenci v Avstriji

    Slovenci so v Republiki Avstriji avtohtona narodna skupnost. V Avstrijski državni pogodbi so opredeljeni kot narodna manjšina, v relevantni avstrijski zakonodaji pa kot narodna skupnost. Slovenci v Avstriji tradicionalno živijo v dveh zveznih deželah, Koroški in Štajerski. Ocene o številu pripadnikov skupnosti se gibljejo okoli 50.000 ljudi.