Skoči do osrednje vsebine

Odškodnina za škodo na premoženju zaradi zavarovane vrste živali (rjavi medved, volk, in drugi)

Za škodo, ki jo na premoženju povzročijo živali prostoživečih zavarovanih vrst, je možno zahtevati odškodnino.

Kdo je upravičen do odškodnine?

Do odškodnine so upravičeni oškodovanci, ki poskrbijo za varovalne (zaščitne) ukrepe na svojem premoženju tako, da ravnajo kot dober gospodar in na svoje stroške naredijo vse potrebno, da premoženje obvarujejo pred nastankom škode. Načine ustreznega varovanja premoženja in vrste ukrepov za preprečitev škode za posamezne živalske vrste določa Pravilnik o primernih načinih varovanja premoženja in vrstah ukrepov za preprečitev nadaljnje škode na premoženju.

Kako do odškodnine?

Prijava in opis škodnega dogodka

  1. Oškodovanec mora v roku treh dni od nastanka pisno prijaviti nastalo škodo območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), kjer je nastopil škodni dogodek in nato zavarovati kraj nastanka škode.
  2. Uslužbenec ZGS (pooblaščenec) roku dveh dni po prijavi škode opravi ogled kraja dogodka in ob tem svoje ugotovitve zapiše v Zapisnik.
  3. Oškodovanec ali pooblaščenec lahko k ogledu povabita tudi druge osebe, npr. predstavnike lovskih organizacij, policije, inšpekcij, Biotehniške fakultete, strokovnjake KGZS, izvedence za posamezna področja ipd. To so udeleženci ogleda.
  4. V primeru, da pri ogledu sodelujejo udeleženci ogleda iz prejšnje točke in njihovo delovanje ni v okviru izvajanja javne službe, je zavezanec za plačilo njihovih storitev tisti, ki jih je povabil, pri čemer se šteje, da strokovnjaki KGZS sodelujejo pri ogledu v okviru izvajanja javne službe. Če se v postopku ugotovi, da je bila prijava škode upravičena, oškodovanec od ministrstva lahko zahteva povračilo stroškov, ki so nastali v postopku ugotavljanja škode.

Sporazumna določitev višine odškodnine

Pooblaščenec in oškodovanec lahko na podlagi ogleda kraja škodnega dogodka takoj ali v roku 8 dni od prijave škode dogovorita predlog sporazuma o višini odškodnine, največ do višine določene z Lestvico za ocenjevanje škod.

V primeru ostalih materialnih škod, ki niso določene z Lestvicoza ocenjevanje škod, pa lahko pooblaščenec in oškodovanec predlagata višino odškodnine, ki ne sme presegati 450,00 EUR.

Določitev odškodnine na podlagi vloge

V primeru, da oškodovanec in pooblaščenec ne dogovorita višine odškodnine ali se oškodovanec ne strinja s predlogom sporazuma, lahko oškodovanec na Ministrstvo za okolje in prostor posreduje odškodninski zahtevek z vlogo.

Oškodovanec mora vlogo dodatno obrazložiti. Pri tem zlasti navede, zakaj zahteva višjo odškodnino od tiste, ki je določena v Lestvici za ocenjevanje škod, oziroma navede druge razloge, zakaj s pooblaščencem ni mogel dogovoriti sporazuma. Vlogi priloži ustrezna dokazila (ocene  izvedencev, strokovna mnenja, račune ipd.).

Sofinanciranje ukrepov za preprečevanje škode

Ministrstvo za okolje in prostor oškodovancem sofinancira izvedbo ukrepov (nakup opreme) za preprečevanje nadaljnje škode, ki so jo povzročile velike zveri.

Predmet sofinanciranja je oprema za varovanje z visokimi mrežami in varovanje z večžično elektroograjo.

Varovanje z visokimi elektromrežami

Oprema za varovanje s pomočjo visokih elektromrež se sofinancira za varovanje drobnice in drugih pašnih živali, premičnih čebelnjakov, sadovnjakov in drugega premoženja, ki se varuje prehodno ali sezonsko.

Značilnosti varovanja:

  • višina elektromreže vsaj 160 cm,
  • najmanjši obod obore je 300 metrov (velja za varovanje pašnih živali),
  • največji obod obore je 500 metrov (velja za varovanje pašnih živali).

Varovanje z večžično elektroograjo

Za varovanje stacionarnih čebelnjakov se sofinancira nakup opreme za varovanje s pomočjo večžične elektroograje.

Značilnosti varovanja:

  • ograja sestavljena iz najmanj 6 linij pocinkanih žic,
  • višina ograje vsaj 150 cm,
  • debelina pocinkane žice vsaj 1,5 mm,
  • najnižja žica največ 15 cm od tal, da medved ne poskuša ograje spodkopati,
  • koli oz. stebri morajo biti stabilni,
  • izolatorji nameščeni na zunanji strani kolov oz. stebrov,
  • z elektriko morajo biti opremljena tudi vrata oz. vhodni del ograje.

Kako do sofinanciranja

Vlogo za sofinanciranje lahko oddajo fizične ali pravne osebe (oškodovanci), ki so jim velike zveri povzročile škodo na premoženju in so na primeren način kot dober gospodar naredile vse potrebno, da obvarujejo svoje premoženje pred nastankom škode.

Oškodovanec izpolni obrazec vloge in v njem opiše škodo, ki mu je bila povzročena, ter  navede opremo, ki jo bo nabavil v okviru sofinanciranja.

Oškodovanec pridobi predračun za opremo, ki jo je navedel v vlogi. Oprema mora ustrezati tehničnim specifikacijam, ki so zapisane v vlogi, izvedba ukrepov pa mora ustrezati zgoraj navedenemu opisu značilnosti varovanja.

Oškodovanec pošlje izpolnjen obrazec vloge in predračune za opremo na naslov: Ministrstvo za okolje in prostor, Dunajska 48, 1000 Ljubljana.

Ministrstvo za okolje in prostor preveri upravičenost oškodovanca do sofinanciranja ter na podlagi prejete vloge, v kolikor so izpolnjeni pogoji, pripravi tripartitno pogodbo o sofinanciranju izvedbe ukrepov za preprečevanje nadaljnje škode, med oškodovancem, Zavodom za gozdove Slovenije (ZGS) in Ministrstvom za okolje in prostor.

Po sklenitvi pogodbe oškodovanec izvede ukrep (nabavi in postavi opremo) v rokih, ki so navedeni v pogodbi.

Ko oškodovanec izvede ukrep, o tem obvesti pristojno območno enoto ZGS. Pooblaščenec nato opravi pregled  ustreznosti vzpostavitve ukrepa in o tem pripravi zapisnik.

Po ustrezno izvedenem ukrepu  oškodovanec pošlje na Ministrstvo za okolje in prostor zahtevek za izplačilo ukrepa, ki mu priloži kopijo računa za nabavljeno opremo.

Posredovanje zahtevka za izplačilo skupaj z zapisnikom in kopijo računa na Ministrstvo za okolje in prostor je pogoj za izplačilo sofinanciranega deleža za nakup opreme.