Skoči do osrednje vsebine

Odškodnina za škodo na premoženju zaradi zavarovane vrste živali (rjavi medved, volk, ...)

Za škodo, ki jo na premoženju povzročijo živali prostoživečih zavarovanih vrst, je možno zahtevati odškodnino.

Kdo je upravičen do odškodnine?

Do odškodnine so upravičeni oškodovanci, ki poskrbijo za varovalne (zaščitne) ukrepe na svojem premoženju tako, da ravnajo kot dober gospodar in na svoje stroške naredijo vse potrebno, da premoženje obvarujejo pred nastankom škode. Načine ustreznega varovanja premoženja in vrste ukrepov za preprečitev škode za posamezne živalske vrste določa Pravilnik o primernih načinih varovanja premoženja in vrstah ukrepov za preprečevanje nadaljnje škode na premoženju.

Kako do odškodnine?

Prijava in opis škodnega dogodka

  1. Oškodovanec mora v roku treh dni od nastanka pisno prijaviti nastalo škodo območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), kjer je nastopil škodni dogodek in nato zavarovati kraj nastanka škode.
  2.  Pooblašcena oseba ZGS roku dveh dni po prijavi škode opravi ogled kraja dogodka in ob tem svoje ugotovitve zapiše v Zapisnik. 
  3. Oškodovanec ali pooblaščenec ZGS lahko k ogledu povabita tudi druge osebe, npr. predstavnike lovskih organizacij, policije, inšpekcij, ARSO, Biotehniške fakultete, strokovnjake KGZS, izvedence za posamezna področja ipd. To so udeleženci ogleda.
  4. V primeru, da pri ogledu sodelujejo udeleženci ogleda iz prejšnje točke in njihovo delovanje ni v okviru izvajanja javne službe, je zavezanec za plačilo njihovih storitev tisti, ki jih je povabil, pri čemer se šteje, da strokovnjaki KGZS sodelujejo pri ogledu v okviru izvajanja javne službe. Če se v postopku ugotovi, da je bila prijava škode upravičena, oškodovanec od ministrstva lahko zahteva povračilo stroškov, ki so nastali v postopku ugotavljanja škode.

Sporazumna določitev višine odškodnine

Pooblaščenec ZGS in oškodovanec se lahko na podlagi ogleda kraja škodnega dogodka takoj ali v roku 8 dni od prijave škode sporazumeta o višini odškodnine, največ do višine določene z Lestvico za ocenjevanje škod.

V primeru ostalih materialnih škod, ki niso določene z Lestvico, pa se do višine 450 EUR lahko sporazumeta sama.

Določitev odškodnine na podlagi vloge

V primeru, da se oškodovanec in pooblaščenec ZGS ne sporazumeta o višini odškodnine, lahko oškodovanec na Agencijo RS za okolje posreduje odškodninski zahtevek z vlogo.

Oškodovanec mora Vlogo dodatno obrazložiti. Pri tem zlasti navede, zakaj zahteva višjo odškodnino od tiste, ki je določena v Lestvici, oziroma navede druge razloge, zakaj s pooblaščeno osebo ni mogel doseči sporazuma. Vlogi priloži ustrezna dokazila (ocene  izvedencev, strokovna mnenja ipd.).

Sofinanciranje ukrepov za preprečevanje škode

Agencija RS za okolje (ARSO) oškodovancem sofinancira izvedbo ukrepov (nakup opreme) za preprečevanje nadaljnje škode, ki so jo povzročile velike zveri.

Predmet sofinanciranja je oprema za varovanje z visokimi mrežami in varovanje z večžično elektroograjo.

Varovanje z visokimi elektromrežami

Oprema za varovanje s pomočjo visokih elektromrež se sofinancira za varovanje drobnice in drugih pašnih živali, premičnih čebelnjakov, sadovnjakov in drugega premoženja, ki se varuje prehodno ali sezonsko.

Značilnosti varovanja:

  • višina elektromreže vsaj 160 cm,
  • najmanjši obod obore je 300 metrov (velja za varovanje pašnih živali),
  • največji obod obore je 500 metrov (velja za varovanje pašnih živali).

Varovanje z večžično elektroograjo

Za varovanje stacionarnih čebelnjakov se sofinancira nakup opreme za varovanje s pomočjo večžične elektroograje.

Značilnosti varovanja:

  • ograja sestavljena iz najmanj 6 linij pocinkanih žic,
  • višina ograje vsaj 150 cm,
  • debelina pocinkane žice vsaj 1,5 mm,
  • najnižja žica največ 15 cm od tal, da medved ne poskuša ograje spodkopati,
  • koli oz. stebri morajo biti stabilni,
  • izolatorji nameščeni na zunanji strani kolov oz. stebrov,
  • z elektriko morajo biti opremljena tudi vrata oz. vhodni del ograje.

Kako do sofinanciranja

Vlogo za sofinanciranje lahko oddajo fizične ali pravne osebe (oškodovanci), ki so jim velike zveri povzročili škodo na premoženju in so na primeren način kot dober gospodar naredili vse potrebno, da obvarujejo svoje premoženje pred nastankom škode.

Oškodovanec izpolni obrazec vloge in v njem opiše škodo, ki mu je bila povzročena, ter na seznamu navede opremo, ki jo bo nabavil v okviru sofinanciranja.

Oškodovanec pridobi predračun za opremo, ki jo je navedel v vlogi. Oprema mora ustrezati tehničnim specifikacijam, ki so zapisane v vlogi, izvedba ukrepov pa mora ustrezati zgoraj navedenemu opisu značilnosti varovanja.

Oškodovanec pošlje izpolnjen obrazec vloge in predračune za opremo na naslov Agencija RS za okolje, Vojkova 1b, 1000 Ljubljana.

ARSO preveri upravičenost oškodovanca do sofinanciranja ter na podlagi prejete vloge, v kolikor so izpolnjeni pogoji, pripravi tripartitno pogodbo o sofinanciranju izvedbe ukrepov za preprečevanje nadaljnje škode, med oškodovancem, Zavodom za gozdove Slovenije (Zavod) in ARSO.

Po sklenitvi pogodbe oškodovanec izvede ukrep (nabavi in postavi opremo) v rokih, ki so navedeni v pogodbi.

Ko oškodovanec izvede ukrep, o tem obvesti pristojno območno enoto Zavoda. Uslužbenec Zavoda nato izvede pregled ukrepa in pripravi zapisnik.

Po opravljenem ogledu Zavoda oškodovanec pošlje na ARSO zahtevek za izplačilo ukrepa, ki mu priloži kopijo računa za nabavljeno opremo.

Posredovanje zahtevka za izplačilo skupaj z zapisnikom in računom na ARSO je pogoj za izplačilo sofinanciranega deleža za nakup opreme.

Iskalnik