Javne finance: kako država zbere sredstva?

Država zbira sredstva z davki, prispevki, carinami, taksami, dohodki iz premoženja ter zadolževanjem.

Največji delež prihodkov predstavljajo prispevki za socialno varnost, z njimi so obdavčeni dohodki iz dela. Na drugem mestu so davki na potrošnjo (davek na dodano vrednost (DDV) in trošarine). Na tretjem mestu je dohodnina, ki je davek na dohodke fizičnih oseb, in na četrtem mestu je davek od dohodka pravnih oseb ali davek od dobička.

Davčni prihodki

Davčni prihodki predstavljajo večino (88 odstotkov) vseh prihodkov države. V letu 2024 jih je bilo nekaj več kot 24,5 milijarde evrov.

Davki so obvezne dajatve, ki jih posamezniki in podjetja plačujemo državi. Davki, prispevki, carine in druge dajatve so vir financiranja vseh štirih blagajn: integralnega proračuna, proračunov občin, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (pokojninska blagajna) in Zavoda za zdravstveno zavarovanje (zdravstvena blagajna). Za njihovo zakonito in učinkovito pobiranje skrbi Finančna uprava Republike Slovenije (FURS).

Vrste davkov in prispevkov:

Davki na dohodek in dobiček fizičnih in pravnih oseb (dohodnina, davek od dohodkov pravnih oseb)
Prispevki za socialno varnost (prispevki zaposlenih, delodajalcev in samozaposlenih)
Davki na promet blaga in storitev (DDV, trošarine, davek od prometa motornih vozil idr.)
Davki na plačilno listo in delovno silo (posebni davek na določene prejemke)
Premoženjski davki (nepremičnine, premičnine, dediščine in darila, promet z nepremičninami in kapitalsko premoženje)
Davki na mednarodno trgovino in transakcije (carine in druge uvozne dajatve)
Drugi davki in prispevki (dajatve pri igrah na srečo, okoljske dajatve in mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah (CBAM)).

Drugi prihodki

V skupino drugih prihodkov se steče 8 odstotkov vseh prihodkov države, kar je leta 2024 predstavljalo 2,3 milijarde evrov. Sem sodijo:

Nedavčni prihodki

Mednje uvrščamo takse (kot so sodne, upravne, konzularne) in pristojbine (kot so za uporabo radijskih frekvenc, za športni in rekreacijski ribolov na morju, za pregled zrakoplova), globe in druge denarne kazni, udeležbo na dobičku, obresti in dividende, dohodke od premoženja (najemnine, zakupnine, koncesije za rudarsko in vodno pravico, dodatne koncesijske dajatve za občasno študentsko ali upokojensko delo, za igre na srečo, licenčnine), prihodke od prodaje blaga in storitev in druge nedavčne prihodke (kot na primer dokupi pokojninske dobe, prihodki od komunalnih prispevkov, občinski samoprispevki).

Kapitalski prihodki

So prihodki od prodaje osnovnih sredstev (zgradbe, prevozna sredstva, oprema), prihodki od prodaje zalog (blagovne rezerve in druge zaloge) in prihodki od prodaje zemljišč (kmetijska zemljišča in gozdovi, vodna zemljišča, stavbna zemljišča) in neopredmetenih sredstev kot na primer prodaja premoženjskih pravic.

Prejete donacije

So lahko iz domačih virov in iz tujine (npr. donacije za odpravo posledic naravnih nesreč).

Transferni prihodki

Med blagajnami javnih financ potekajo denarni tokovi. Iz državnega proračuna se na primer nakazujejo sredstva v pokojninsko blagajno, saj zgolj prispevki ne zadoščajo za financiranje pokojninskega sistema. Po drugi strani tudi pokojninska blagajna nakazuje pomembno vsoto sredstev zdravstveni blagajni za zdravstveno zavarovanje upokojencev.

Prejeta sredstva iz EU in iz drugih držav

Prejeta sredstva iz EU in iz drugih držav so finančna podpora projektom in programom na različnih področjih, kot na primer: regionalni in urbani razvoj, zaposlovanje in socialno vključevanje, kmetijstvo in razvoj podeželja, pomorske zadeve in ribištvo, raziskave in inovacije ter humanitarna pomoč.

Prejeta sredstva iz EU in drugih držav med vsemi prihodki države predstavljajo 4 odstotni delež oziroma nekaj nad milijardo evrov v letu 2024.