Zmogljivost taktičnega transporta bo namenjena predvsem (1) premiku sil SV na območje delovanja in z območja delovanja nazaj domov, (2) zagotavljanju vzdržljivosti sil SV pri opravljanju nalog bojnega ali humanitarnega značaja in (3) medicinski evakuaciji sil SV ter evakuaciji državljanov RS, vključno z reševanjem izoliranega osebja (angl. Personnel Recovery – PR).

Ministrstvo za obrambo je skladno z Uredbo o metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na obrambnem področju pripravilo investicijsko dokumentacijo. Začetek projekta sega v leto 2006. Novelacija investicijskega programa je upoštevala izhodišča pretekle investicijske dokumentacije, Novelacije taktične študije TTL (taktično transportno letalo) in Vojaškega nasveta za nabavo TTL za potrebe RS iz leta 2020. Na podlagi navedenega je Ministrstvo za obrambo konec decembra 2020 potrdilo Novelacijo investicijskega programa, na podlagi katerega bo pristopilo k nabavi taktičnega transportnega letala.

Ambicije delovanja SV, ki so bile povzete na podlagi strateških dokumentov, kot sta na primer Bela knjiga o obrambi RS in Resolucija o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja SV do leta 2025, so se primerjale s trenutnim presekom delovanja SV v MOM in realizacijo uporabe vertikalnega premika v letih 2016–2019 v sorazmerju z usmeritvami, ki so bile predstavljene v Vojaškem nasvetu za nabavo TTL za RS. Izvedena je bila raziskava trga, ki je vključevala proizvajalce in uporabnike potencialnih tipov letal, ki spadajo v kategorijo lahkih (C-295 CASA proizvajalca Airbus in C-27J Spartan proizvajalca Leonardo) in srednjih (C-130J-30 Super Hercules proizvajalca Lockheed Martin; C-390 Millennium proizvajalca Embraer; A-400 proizvajalca Airbus) transportnih letal ter ponudnikov rabljenih letal. Pred končno odločitvijo so se preverile predvsem uporabniške izkušnje vojsk v državah, ki te tipe letal že uporabljajo.

Na podlagi pridobljenih podatkov je bila pripravljena analiza doseganja minimalnih vojaških tehničnih zahtev v okviru letalnih in tovornih zmogljivosti in zmogljivosti preživetja ter ekonomska analiza stroškov investicije v življenjski dobi letala. Predstavljene so bile prednosti in pomanjkljivosti posameznih različic. Analizirano je bilo doseganje minimalnih vojaških tehničnih zahtev, ki so bile predstavljene v pretekli investicijski dokumentaciji in povzete v vojaškem nasvetu kot še vedno veljavne. Velikost letala v povezavi s tovornimi zmogljivostmi kaže, da večje, kot je letalo, večji sta prostornina tovornega prostora in nosilnost. Enako velja tudi za stroške – za večje letalo so večji stroški nakupa in stroški vzdrževanja ter operativnega delovanja. Zato je pomembno upoštevati ekonomsko upravičenost investicije, ki je bila pripravljena v primerjavi z učinkovitostjo letala in finančnimi sredstvi.

Na podlagi ugotovitev analize stanja zračnega transporta SV, prepoznanih potreb in ekonomske upravičenosti investicije ter dejstva, da lahko načrtujemo prevoze večjih mas in dimenzij tovorov prek programov strateškega letalskega transporta SAC in SALIS, je bila kot najboljša predlagana nabava novega lahkega transportnega letala. V končno presojo sta bila vključena dva tipa taktičnih transportnih letal, vendar se je po proučitvi minimalnih vojaških tehničnih zahtev kot najboljše izkazalo letalo C-27J Spartan.

Vzpostavitev zmogljivosti vertikalnega premika v obliki letala C-27J Spartan bo predstavljala vzpostavitev dvonamenske nacionalne zmogljivosti, ki bo omogočala samostojnost in neodvisnost delovanja SV za potrebe premika na mesto delovanja SV in z njega, podporo delovanja SV na mestu delovanja, podporo medicinski evakuaciji oziroma podporo reševanja izoliranega osebja SV in državljanov RS ter pomoč drugim sistemom v RS (zaščita in reševanje, gašenje požarov itn.).

Izgradnja nacionalne zmogljivosti vertikalnega premika ne bo nadomestila sodelovanja RS v programih strateškega letalskega transporta, ampak se bo s programi dopolnjevala.

Letalo C-27J Spartan, proizvajalca italijanskega podjetja Leonardo, je vojaško transportno letalo, ki je bilo že od začetka načrtovano in konstruirano za potrebe vojske in vojaškega transporta in ni letalo, ki bi bilo konstruirano za civilne komercialne lete, ter nato prilagojeno za vojaški trg. Ko so konstruktorji podjetja Leonardo (pred letom 2016 se je podjetje imenovalo Alenia Aermacchi) začeli načrtovati, so imeli v mislih predvsem izdelavo vojaškega transportnega letala za večnamenske potrebe, ki bo izpolnjevalo zahteve v najzahtevnejšem okolju delovanja in v najboljšemu razmerju med zahtevami, učinkovitostjo, zanesljivostjo in predvsem veliko stopnjo preživetja.

Njegove tehnične zmogljivosti omogočajo prevoz pripadnikov SV in tovora v vseh vremenskih razmerah na razdaljah, daljših od 3500 kilometrov brez vmesnih postankov – maksimalni dolet 5865 kilometrov in letenje na maksimalni višini 30.000 čevljev v pogojih standardne atmosfere. Letalo omogoča transport tovora v obliki 46 do zob oboroženih pripadnikov SV oziroma do 60 pripadnikov SV z osebno prtljago. Omogoča transport tovora do maksimalne teže 11.300 kilogramov in dimenzije maksimalne širine do 3,33 metra, višine do 2,6 metra in dolžine več kot 8 metrov oziroma, vključno s prostorom dvižnih tovornih repnih vrat, več kot 11 metrov – letalo spada med tipe letal širokotrupne konstrukcije (angl. Wide-Body). Poleg transporta 3 + 1 zavezniških standardnih palet tipa 463L HCU-6E oz. 5 + 1 HCU-12 omogoča tudi transport tovora nestandardnih dimenzij, kot so vozila 4 x 4 (HMMWV, Toyota itn.). Stranska tovorna vrata letala omogočajo tudi skok s padalom za usposobljene in izurjene enote SV.

Poganjata ga dva močna turbo-propelerska motorja z zmogljivostjo 4637 konjskih moči, ki mu omogočata tudi vzletanje in pristajanje na nepripravljenih in neasfaltiranih oziroma konstrukcijsko neurejenih improviziranih vzletno-pristajalnih površinah. Letalo v operativni konfiguraciji lahko leti in manevrira z obremenitvami, večjimi od trikratnega pospeška zemlje (G). Ima zmogljivost nastavitve naklona letala za hitro natovarjanje in raztovarjanje tovora. Za na primer hitro natovarjanje in raztovarjanje na improviziranih letališčih, ki nimajo podpornih sistemov delovanja, je letalo opremljeno tudi z APU (angl. Auxilary Power Unit), ki omogoča neodvisno delovanje letalskih električnih, hidravličnih in pnevmatskih sistemov brez pomoči delovanja glavnih motorjev oziroma zunanjega vira napajanja. Tako se zraven sistemov za elektronsko bojevanje, kot so na primer detekcija in procesiranje nevarnosti ter sistemsko avtomatsko avtonomno izvajanje protiukrepov oziroma protibalistične zaščite posadke in ključnih sistemov letala, omogoča letalu, posadki in tovoru večja stopnja preživetja.

Dodatni “tovorni” moduli letala, ki se na enostaven način lahko modularno priklopijo v tovornem prostoru letala, omogočajo prevoz za medicinske potrebe v obliki prevoza stabilnih pacientov oziroma ranjencev ali pa za prevoz ranjencev na posebnih medicinskih nosilih, ki omogočajo aktivno spremljanje pomembnih življenjskih funkcij. Posebni moduli omogočajo tudi prevoz kontaminiranega osebja, pri čemer je nevarnost za bakteriološko ali virusno okužbo. In ne nazadnje, posebni moduli omogočajo tudi prevoz potnikov oziroma vgradnjo sistema za gašenje požarov.

Letalo C-27J Spartan je zasnovano z najsodobnejšimi tehnološkimi rešitvami, kot je na primer Glass Cockpit in predstavlja najboljše razmerje med ceno in kakovostjo. Letalo najbolje podpira vojaške zahteve v svoji kategoriji v primerjavi z letali s prvotno civilno zasnovo. Ne smemo pozabiti, da je letalo C-27J Spartan v bistvu “mlajši brat” letala C-130 Hercules, saj je bil prvotni načrt izdelan v sodelovanju s podjetjem Lockheed Martin, ki je proizvajalec Herculesa. Če je bilo letalo Hercules izdelano za potrebe večjih vojsk, ki si lahko privoščijo večje izdatke za obrambo, je letalo Spartan primerno za manjše države, kot je na primer RS.

Z nabavo enega letala C-27J Spartan bodo delno izpolnjeni tudi cilji zmogljivosti v okviru zavezništva. Da bi v celoti dosegli izpolnjevanje ciljev zmogljivosti, bi potrebovali dve taki letali.

Dokument Novelacija investicijskega programa TTL je bil v skladu s pravilnikom o pripravi investicijske dokumentacije in vodenju projektov opremljanja in infrastrukture na MO obravnavan in potrjen na seji Strateškega sveta za ključne investicije (SSKI). Projekt je trenutno v fazi proučevanja najprimernejšega postopka nakupa glede na sprejeto investicijsko odločitev. Za operativno delovanje letala bo treba v času dobave zagotoviti tudi ustrezne infrastrukturne razmere, kar pomeni predvsem gradnjo hangarja.

Ker Ministrstvo za obrambo Republike Italije že ima taktično transportno letalo tipa C-27J Spartan, Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije trenutno intenzivno proučuje možnosti nakupa taktičnega transportnega letala C-27J Spartan po postopku vlada-vladi prek italijanske vlade. Prodaja med vladami je način prodaje, ki vladam omogoča nabavo obrambne opreme, storitev in gradenj od drugih vlad. Država, ki je v tem primeru kupec, ne posluje direktno s proizvajalcem obrambnih proizvodov ali storitev, temveč se nakup blaga opravi pri državi, ki je v tem primeru prodajalec, in sicer iz zalog te vlade ali tako, da opremo sama nabavi v ta namen.

Če bo Ministrstvu za obrambo uspelo izvesti nakup taktičnega transportnega letala C-27J Spartan prek italijanske vlade, se bomo izognili tudi morebitnim korupcijskim tveganjem, saj bo nabava realizirana neposredno prek italijanske vlade. Ker Republika Italija že ima taktično transportno letalo C-27J Spartan, se bomo v okviru pogodbe z italijansko vlado dogovorili tudi o logistični oskrbi, rezervnih delih, vzdrževanju v življenjskem ciklu ter usposabljanju pilotov na taktičnem transportnem letalu C-27J Spartan, kar pomeni prednost v primerjavi z nakupom taktičnega transportnega letala C-27J Spartan neposredno pri proizvajalcu.

Treba je poudariti, da krepitev evropskega sodelovanja na področju obrambe in varnosti, tudi na področju naročil in upravljanja obrambnih sistemov, pomeni ustrezen odziv na vse večje varnostne izzive in zviševaje stroškov novih obrambnih sistemov ter proračunskih omejitev, s katerimi se srečujejo države članice EU.