Urejanje bivališč po poplavah in plazovih
Pomoč pri nastanitvah
Posameznikom ali družinam, ki so zaradi poplav ali zemeljskih plazov izgubili streho nad glavo, so na voljo naslednje oblike pomoči pri nadomestnih nastanitvah:
Vlada je z novelo zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 določila, da tudi fizičnim osebam, ki so lastniki poškodovanih stanovanj in hiš, zagotovi predplačila za obnovo.
Predplačilo za posamezen stanovanjski objekt, kjer je 31. julija 2023 imela stalno prebivališče prijavljeno vsaj ena oseba, se izplača v višini 20 odstotkov ocenjene škode, ki je zavedena v spletni aplikaciji AJDA. Ocenjena škoda mora biti več kot 6.000 evrov, objekt pa ne sme biti predviden za nadomestno ali nadomestitveno gradnjo.
-
1
Lastnik prejme obvestilo
Ministrstvo za naravne vire in prostor obvesti lastnika stanovanja o višini predplačila.
Obvestila odpremi z navadno pošiljko na naslov, ki je vpisan v davčnem registru kot naslov za vročanje.
-
2
Če lastnik predplačila ne želi
Lastnik v tem primeru v petih dneh od prejema obvestila Ministrstvo za naravne vire in prostor seznani, da predplačila ne želi prejeti. Naslov za posredovanje obvestila:
Ministrstvo za naravne vire in prostor
Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana
gp.mnvp@gov.si -
3
Izplačilo
Znesek bo Finančna uprava nakazala na transakcijski račun, ki je vpisan v davčni register upravičenca.
Upravičenci bodo plačila prejeli v enkratnih zneskih, vendar ne vsi hkrati, ampak v več tranšah.
-
Dokazila
Vsem, ki so oziroma bodo prejeli sredstva iz državnega proračuna za pomoč pri obnovi, svetujemo, da skrbno hranijo račune za opravljene storitve in nakup materiala. Po končani obnovi jih bodo potrebovali kot dokazilo, da so prejeto pomoč iz javnih sredstev ustrezno porabili za obnovo poškodovanih stanovanj – tako tisto, ki so jo prejeli v obliki predplačil, kot tisto, do katere bodo posamezni lastniki upravičeni po končni oceni škode. Ob tem mora datum na računu seveda dokazovati, da je bila storitev opravljena po naravni nesreči, kot dokazila pa bodo v pomoč tudi fotografije pred in po obnovi.
-
5
Objava seznama upravičencev
Ministrstvo za naravne vire in prostor pripravi seznam upravičencev do predplačil, ki vsebuje naslov stanovanja, znesek ocenjene škode ter znesek predplačila, s katerim se seznani Vlada Republike Slovenije.
Seznam prejemnikov predplačil je zaradi transparentne porabe proračunskih sredstev javno objavljen.
-
Če vas ni na seznamu
V praksi se izkazuje, da nekateri potencialni upravičenci sredstev niso oziroma ne bodo prejeli, čeprav mogoče sami menijo, da bi ga morali. Najpogostejši vzroki za to so:
- iz centralnega registra prebivalstva ni razvidno, da bi bilo stanovanje stalno naseljeno (kar je pogoj, določen z zakonom),
- oseba nima transakcijskega računa (TRR) oziroma TRR nima odprtega v Sloveniji,
- oseba nima vpisane EMŠO v Zemljiški knjigi,
- poškodovanega dela stavbe v Katastru nepremičnin ni bilo mogoče enoznačno identificirati,
- stavba (še) nima dodeljene hišne številke (težava v povezavi s prvo alinejo),
- napačni podatki v aplikaciji Ajda glede poškodovanega stanovanja in/ali lastnika,
- stanovanje ni poškodovano, škoda je ocenjena samo na zemljišču zaradi grozečega plazu (izvedba geotehničnih ukrepov za zavarovanje stavbe pa je v pristojnosti občine).
Končni znesek oziroma dejanska višina sredstev, do katerih bodo posamezniki upravičeni, bo predmet posebnega ugotovitvenega postopka za vsako stanovanje posebej.
Ti postopki se bodo začeli, ko bo sprejet Program odprave posledic škode zaradi poplav in plazov z dne 4. avgusta 2023 (predvidoma konec marca 2024).
Obnova in gradnja hiš na poplavljenih območjih
Za hitrejšo obnovo ter enostavnejše postopke Zakon o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev (ZORZFS) omogoča nekaj odstopanja od Gradbenega zakona, ki velja za obnovo poškodovanih objektov in realizacijo nadomestitvenih gradenj in prednostnih razvojnih projektov, na primer:
- rušitev objektov, določenih s sklepom Vlade Republike Slovenije, bo izvedena brez gradbenega dovoljenja in brez prijave začetka gradnje,
- podaljšuje se možnost »nujne rekonstrukcije« poškodovanih objektov – Gradbeni zakon določa, da je treba z deli začeti najpozneje v treh mesecih po naravni ali drugi nesreči, ZORZFS pa ta rok podaljšuje za dve leti in določa, da je treba začeti z gradnjo najpozneje do 31. junija 2026,
- določeni so enotni roki: 15 dni od prejema zahteve (za izdajo projektnih in drugih pogojev) in 30 dni od prejema popolne zahteve (za izdajo mnenja mnenjedajalcev),
- krajšajo se roki za vložitev tožbe zoper gradbeno dovoljenje iz 30 na 15 dni,
- podaljšuje se veljavnost že izdanih gradbenih dovoljenj iz pet na sedem let.
Pomembno vlogo pri obnovi hiš, pri nadomestni gradnji na isti lokaciji ali pri nadomestitveni gradnji na drugi lokaciji bosta imeli Državna tehnična pisarna (DTP) in občina.
Prizadeti lastniki hiš, ki bodo s sklepom vlade določene za odstranitev, bodo imeli možnost, da se ali odločijo za preselitev v že zgrajeno hišo oziroma stanovanje ali se jim pomaga najti nadomestno stavbno zemljišče in na njem zgraditi nov tako imenovan nadomestitveni objekt ali da se jim izplačajo finančna sredstva.
Za reševanje najtežjih situacij (ko objekt ne bo več mogel ostati na istem mestu) je določeno, da se nova gradnja nadomestitvenih stavb usmerja na že obstoječa stavbna zemljišča. Če takšnih zemljišč ni na voljo, se lahko z lokacijsko preveritvijo določijo nova stavbna zemljišča kot širitev naselja ali zaselka, do največ 3000 m2 (in sočasno ne več kot 80 odstotkov obstoječega naselja ali zaselka).
Če bo treba objekt odstraniti, a bo lahko z manjšim premikom ostal na isti parceli, se uvaja spremenjena definicija »nadomestne gradnje«. Štelo se bo, da je nadomestna gradnja tudi manjši premik novega objekta z mesta obstoječega objekta (za deset metrov) in manjše povečanje objekta (do deset odstotkov). Lastnik bo lahko v času gradnje novega objekta v starem objektu prebival, obstoječi objekt pa bo moral biti odstranjen pred pridobitvijo uporabnega dovoljenja za nadomestno gradnjo.
Pomembna novost je, da se bosta sočasno izvajala lokacijska preveritev in projektiranje. Na lokacijski obravnavi (ki jo bo organizirala občina skupaj z DTP) se bodo sočasno pridobila in uskladila mnenja k lokacijski preveritvi in k projektu za gradbeno dovoljenje, ki se bodo zapisala v zapisniku lokacijske obravnave. Usklajen in potrjen zapisnik lokacijske obravnave šteje kot pridobljena mnenja vseh nosilcev urejanja prostora k elaboratu (nadomešča mnenja).
Državna tehnična pisarna ima pomembno vlogo pri lokacijski preveritvi in pripravi dokumentacije za gradbena dovoljenja na teh območjih. Poskrbela bo za izdelavo elaborata lokacijske preveritve in dokumentacije za gradbeno dovoljenje, sodelovala bo na lokacijski obravnavi z mnenjedajalci in pripravila zapisnik ter ga uskladila z mnenjedajalci. Zapisnik lokacijske obravnave bo ključen pri izdaji gradbenega dovoljenja, ker bo veljal kot pridobljena mnenja vseh mnenjedajalcev.
Državna tehnična pisarna je evidentirala poplavno in plazovno ogrožena območja in na njih objekte, ki so predmet morebitne preselitve, če se po celovitem strokovnem pregledu ugotovi, da s preventivnimi ukrepi ni mogoče zagotoviti varnosti za osebe in njihovo premoženje.
-
1
Identifikacija morebitnih območij in objektov
Služba vlade za obnovo po poplavah in plazovih objavi seznam evidentiranih območij in objektov, ki so predvidena za odstranitev.
Seznam se bo še dopolnjeval oziroma spreminjal, saj se nekatere študije poplavne in plazovne ogroženosti in ugotovitvene ocene posameznih objektov na nekaterih območjih še izvajajo. To pomeni, da bodo lahko objekti bodisi dodani bodisi umaknjeni iz seznama.
Seznam objektov -
2
Izdelava podrobnega strokovnega mnenja za posamezni objekt
Na podlagi naloga Službe vlade za obnovo po poplavah in plazovih bo Državna tehnična pisarna izdelala podrobno strokovno mnenje za vsak posamezni objekt na evidentiranih območjih.
-
3
Osnutek sklepa in javna razgrnitev
Na podlagi strokovnega mnenja Služba vlade za obnovo po poplavah in plazovih pripravi osnutek sklepa za vsak objekt za odstranitev.
Sledi 15 dnevni rok javne razgrnitve za morebitne pripombe oziroma pritožbe na osnutek sklepa. Potem Služba vlade za obnovo po poplavah in plazovih skupaj s strokovnjaki s posameznih področij pripravi odgovore na prejete pripombe in jih objavi na svoji spletni strani.
-
4
Nepremičnine za odstranitev se določijo s sklepom vlade
Služba Vlade za obnovo pripravi predlog sklepa, ki ga posreduje Svetu vlade za obnovo. Potrjeni predlogi sklepov s strani sveta se posredujejo Vladi Republike Slovenije.
Nepremičnine za odstranitev se določijo s sklepom vlade, v katerem se opredeli in utemelji, da je zaradi zavarovanja življenja in zdravja ljudi odstranitev objektov nujno potrebna in v javno korist; sklep bo temeljil izključno na strokovnem mnenju, ki ga bo predhodno potrdil Svet vlade za obnovo.
-
5
Izselitev v roku šestih mesecev
Po sprejetju sklepa vlade vsak lastnik prejme odločbo za izselitev.
Lastnik objekta ima nato šest mesecev časa, da se popolnoma izseli iz objekta.
-
6
Cenitev objekta
Vsak objekt, namenjen za odstranitev, oceni uradni cenilec.
Po prejemu sklepa in po opravljeni cenitvi se pričnejo pogovori za nadomestitev nepremičnine in sprejem ponudbe za:
- nadomestitveni objekt,
- odškodnino,
- nakup nadomestne nepremičnine in prenos lastništva na fizično osebo oziroma lastnika (nadomestno nepremičnino lastniku nepremične ponudi država), ALI država lastniku nepremičnine z objektom za odstranitev zagotovi lastninsko pravico na enakovredni nepremičnini (lastnik nepremičnine sam poišče nepremičnino, ki jo država odkupi ter nanj prenese lastninsko pravico),
Sprejem ponudbe in podpis pogodbe (v pogodbi bodo jasno zapisani vsi pogoji in roki). - če lastnik ne sprejme ponudbe, je možna razlastitev.
Za financiranje gradnje nadomestitvenih objektov je na voljo tudi posebna poroštvena shema za fizične osebe.
Takojšnja sanacija objektov po naravnih nesrečah
Gradbeni zakon za manjše in nujne posege predvideva popravilo poškodovanih objektov brez predhodne pridobitve gradbenega dovoljenja, s čimer je dana možnost za hitro in učinkovito ukrepanje v primeru naravnih nesreč.
Priporočljivo je, da si lastnik poškodovanega objekta, še pred začetkom izvajanja sanacije poišče pomoč pooblaščenega strokovnjaka. Ta mu bo pomagal oceniti dejansko stanje poškodovanega objekta (tudi skrite poškodbe) in predlagal najustreznejšo rešitev sanacije.
Gradbeni zakon (GZ-1) je lansko leto uvedel novosti, kot sta manjša rekonstrukcija in rekonstrukcija, ki je nujna za zmanjšanje ali odpravo posledic naravnih in drugih nesreč - nujna rekonstrukcija, ki dajeta investitorjem možnost za hitro in učinkovito sanacijo objektov, poškodovanih v naravni nesreči. Investitor tako glede na obseg poškodb objekta lahko izbira med vzdrževalnimi deli, manjšo rekonstrukcijo, nujno rekonstrukcijo ali pa dovoljenji po rednem postopku.
Če je na objektu na primer samo odstranjena kritina ali razbito okno, lahko investitor to vedno nadomesti z novo kritino, novim oknom. GZ-1 taka dela uvršča med vzdrževalna dela, za katera ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja. Kaj se šteje za vzdrževalna dela, je navedeno v Prilogi 3 Uredbe o razvrščanju objektov, podrobneje pa še pojasnjeno v tehnični smernici TSG V-006:2022 razvrščanje objektov na 41. strani. V prostorskem aktu občin so lahko predpisane tudi dopustne kritine ali drugi oblikovni pogoji, o čemer se je treba pozanimati na občini.
Če se poškodbe nanašajo na posamezne konstrukcijske elemente (poškodovano je ostrešje ali poškodovana je nosilna stena) in sanacija tega presega vzdrževalno delo lahko investitor zamenjavo obstoječe poškodovane konstrukcije izvede kot manjšo rekonstrukcijo, za katero prav tako ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja. Manjšo rekonstrukcijo je treba izvesti na podlagi pisnega mnenja pooblaščenega strokovnjaka s področja gradbeništva, s katerim se predvidi ustrezna rešitev. Po izvedeni manjši rekonstrukciji ta pooblaščeni strokovnjak ustreznost izvedenih del pisno potrdi. Kaj sodi med manjšo rekonstrukcijo, je določeno v Prilogi 2 Uredbe o razvrščanju objektov, podrobneje pa je pojasnjeno v TSG na straneh 38 do 40.
Če gre za hujšo poškodbo, pri kateri je bilo poškodovanih več konstrukcijskih elementov (del nosilnih sten in streha, ali pa poškodba vpliva na celotno nosilno konstrukcijo), pa GZ-1 prinaša možnost sanacije z nujno rekonstrukcijo. Gre za nujen ukrep, ki je namenjen izključno reševanju oziroma sanaciji obstoječih objektov na način, da se jih v čim hitrejšem času povrne v prvotno stanje (enaki gabariti, enak namen, enaka zunanjost). Zakon zato te rekonstrukcije omejuje na gradnje, ki so nujne za zmanjšanje ali odpravo posledic naravnih in drugih nesreč in se z deli začne najpozneje v treh mesecih po naravni ali drugi nesreči. Za te gradnje gradbenega dovoljenja ni treba pridobiti, je pa pred gradnjo treba izvesti prijavo začetka gradnje. Prijavi se priloži izjava pooblaščenega strokovnjaka s področja gradbeništva, da stanje obstoječega objekta dopušča izvedbo teh del.
Investitor mora za nujno rekonstrukcijo imeti imenovanega nadzornika. Investitor mora nadzornika imenovati tudi v primeru nujne rekonstrukcije nezahtevnega objekta, če gradnje ne bo izvajal izvajalec, ki izpolnjuje pogoje iz 16. člena GZ-1.
Po končani nujni rekonstrukciji je za zahtevne ali manj zahtevne objekte treba pridobiti še uporabno dovoljenje, ki se pridobi na podlagi izdelane projektne dokumentacije izvedenih del.
Le če je objekt v celoti poškodovan do te mere, da se ga v celoti odstrani, ali če želi investitor istočasno s sanacijo poškodovanega objekta tega tudi spremeniti (na primer dozidati) ali pa če je poškodovani objekt nelegalen objekt, mora investitor za gradnjo novega objekta ali njegovo spremembo pridobiti gradbeno in uporabno dovoljenje po rednih določbah.
Sanacija objektov po ujmi
Za učinkovito obvladovanje razmer ob naravnih in drugih nesrečah oziroma v primeru višje sile se lahko postavi nujni začasni objekt za obdobje do treh let. Za postavitev začasnega nujnega objekta ni treba zagotavljati skladnosti s prostorskim izvedbenim aktom. V obdobju treh let je potrebno poiskati trajno rešitev – obnova ali novogradnja.
Začasni nujni objekt, ki je potreben za izvajanje nalog iz pristojnosti občine, se postavi, če tako odloči občinski svet. Čas postavitve takega objekta ne sme biti daljši od treh let.
Začasni nujni objekt, ki je potreben za izvajanje nalog iz pristojnosti države, se postavi, če tako odloči vlada s sklepom. V sklepu se določi tudi čas postavitve takega objekta.
Rekonstrukcija poškodovanega objekta
Rekonstrukcija, ki je nujna za zmanjšanje ali odpravo posledic naravnih in drugih nesreč, se lahko začne le na podlagi prijave začetka gradnje na pristojno upravno enoto. Z deli se lahko začne najpozneje v treh mesecih po naravni ali drugi nesreči.
Za izvajanje nujne rekonstrukcije obstoječega objekta pri katerem se lega, velikost, namembnost in zunanjost objekta ne spreminja, ni potrebnega gradbeno dovoljenje mora, pa biti izdelan projekt za izvedbo in drugi elementi prijave začetka gradnje, kar se opravi na upravni enoti. Za izvajanje nadzora mora biti imenovan nadzornik, opraviti je treba tudi zakoličbo objekta.
Določila gradbenega zakona, ki omogočajo takojšnjo sanacijo objektov po naravnih nesrečah.
Preverjanje varnosti električne napeljave
Lastniki, upravniki in uporabniki objektov, prizadetih v ujmi, naj ravnajo samozaščitno, preverijo električno napeljavo in s tem zagotovijo električno varnost svojih stavb, s tem pa preprečijo morebitne poškodbe, požare ali druge nesreče. Pri tem posebej opozarjamo na poškodbe ozemljitev stavb, ki so lahko vzrok za previsoko napetost dotika in električni udar.
Če je v stavbi prišlo do izrednega dogodka (zalitja električne napeljave), na primer do onesnaženja vtičnic, stikal, varovalk, zaščitnih stikal, razdelivcev, ki zaradi korozije postanejo nevarni, oziroma se lahko pričakuje, da bo zaradi posledic zalitja do okvar prišlo pozneje, je treba električno napeljavo pregledati in ob pomoči usposobljenega strokovnjaka ugotoviti, da je ta varna za uporabo.
Če je bila električna napeljava resneje poškodovana, je smiselno, da napeljavo najprej popravi elektro inštalater, šele nato pa preglednik električnih inštalacij kot neodvisna strokovna oseba. Na spletni strani Elektrotehniške zveze Slovenije (EZS) je objavljen seznam preglednikov, ki so vključeni v sistem eTest. Odbor EZS za nizkonapetostne električne inštalacije in zaščito pred delovanjem strele (NNELI) na omenjeni spletni strani objavlja tudi priporočene cene pregledov.
Obračun elektrike
Električna energija, dobavljena na dan solidarnosti, 14. avgusta 2023, se je vsem odjemalcem v Sloveniji obračunala po nižji dnevni tarifni postavki.
Gospodinjski odjemalci, ki so utrpeli veliko škodo
Namesto takrat veljavne regulirane cene elektrike (VT=118 evrov/MWh in MT= 82 evrov/MWh) so poplavljena gospodinjstva od 4. avgusta do konca leta 2023 lahko plačevala električno energijo po 0,1 centa na kilovatno uro oziroma en evro na megavatno uro.
Gospodinjstva so morala za ta namen prijaviti škodo občinski komisiji za popis škode. Občinska komisija je ocenila višino škode in podatke o škodi vnesla v sistem AJDA. Od tam je podatke o škodi dobil sistemski operater distribucijskega omrežja z električno energijo (SODO), ki je odjemalce razvrstil v skupine.
Gospodinjskim odjemalcem, ki so utrpeli veliko škodo, so dobavitelji električne energije za določeno obdobje električno energijo dobavljali po znižani ceni. To je bil prostovoljni ukrep dobaviteljev. Do ukrepa so bili upravičeni samo oškodovanci v avgustovskih poplavah.
Drugi odjemalci so bili uvrščeni v kategorijo »prizadeti odjemalci, katerim je nastala huda škoda na objektu«. Šele po razvrstitvi odjemalcev v skupine so dobavitelji »prizadetim odjemalcem, katerim je nastala huda škoda na objektu« ponudili električno energijo po ceni en evro na megavatno uro. Dobavitelji so tem odjemalcem znižano ceno obračunali za nazaj v obliki poračuna.
Če katero od teh gospodinjstev ni prejelo računa po nižji ceni električne energije, pa je na seznamu upravičencev, naj se obrne na SODO. Če gospodinjstvo ni na seznamu upravičencev, naj nemudoma obrne na občinsko komisijo v svojem kraju.
Brez stroškov za energente v primeru popolnoma uničenih domov
Odjemalci, katerih objekti so popolnoma uničeni in zato odjem električne energije in/ali odjem plina ni mogoč, od 4. avgusta 2023 pa do vzpostavitve ponovne oskrbe ne plačujejo računov za električno energijo in/ali zemeljski plin.