O projektu

V sklopu te pobude je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano potovalo po svetu s paviljonom Čebelji svet ter dejavno izvajalo promocijo in informiralo o pobudi ter drugih podpornih projektih. Pri tem je opravilo številna dvostranska srečanja s predstavniki drugih držav in mednarodnih organizacij ter organiziralo strokovne dogodke.

Ponosni smo lahko, da smo Slovenci predlagatelji tako pomembnega svetovnega dne, in predvsem, da je svetovni dan čebel 20. maj - Boštjan Noč, predsednik ČZS

Po več kot treh letih prizadevanj je bila 17. novembra 2017 v okviru Ekonomsko-finančnega odbora OZN sprejeta resolucija za razglasitev svetovnega dne čebel. Resolucijo je 20. decembra 2017 soglasno potrdila Generalna skupščina OZN v New Yorku in tako 20. maj razglasila za svetovni dan čebel. Podprle so jo vse države OZN, 115 držav pa je bilo tudi kosponzoric, med njimi tudi ZDA, Kanada, Kitajska, Rusija, Indija, Brazilija, Argentina, Avstralija ter vse države Evropske unije.

Ob tem pomembnem dosežku je vodja projekta mag. Dejan Židan povedal: "Razglasitev svetovnega dne čebel razumem predvsem kot obveznost. Več želimo narediti za zaščito čebel in drugih opraševalcev, biti aktivnejši pri zagotavljanju biotske raznovrstnosti in zlasti uspešnejši v boju proti svetovni lakoti, pri čemer čebele in drugi opraševalci na svojih krilih nosijo pomembno breme proizvodnje hrane. Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil vsem, ki so v teh letih napornega dela razumeli cilje projekta in osebno verjeli vanj; s svojim delom in podporo ste pomagali, da smo danes dosegli cilj, ki se je pred tremi leti in pol zdel težko uresničljiv. Slovenija je lahko ponosna na svoje ljudi, deželo in predvsem na čebele."

Cilji projekta

Cilj svetovnega dne čebel je ozaveščanje svetovne javnosti o pomenu ter zaščiti čebel in drugih opraševalcev. Ti so čedalje bolj ogroženi in zato potrebujejo zaščito svojega naravnega okolja, kar jim bo omogočilo nadaljnje preživetje. Poleg čebeljih pridelkov, ki veljajo za kakovostno hrano, je namreč njihov največji doprinos opraševanje skoraj treh četrtin vseh rastlin. Kar tretjina svetovne pridelave hrane je odvisna od opraševalcev.

20. maj je bil poleg rojstnega dne čebelarja Antona Janše izbran tudi zato, ker je maj mesec bujnega razvoja čebel in narave na severni polobli, na južni polobli pa čas, ko se pobirajo čebelji proizvodi in sadovi čebeljega opraševanja kot ekosistemske storitve.

Ob svetovnem dnevu čebel se vsako leto vrstijo številne konference in drugi dogodki po Sloveniji in svetu, ki ozaveščajo javnost o pomembnosti ohranjanja čebel, opraševalcev in biotske raznovrstnosti. Hkrati so praznovanja tudi priložnost za promocijo čebelarjev, čebeljih pridelkov, čebelarske kulturne dediščine in čebelarstva na splošno. Vsako leto se v Organizaciji ZN za hrano in kmetijstvo FAO in državi gostiteljici organizira mednarodna obeležitev svetovnega dneva čebel.

Prva je potekala 20. maja 2018 v Žirovnici (Slovenija), ki je tudi rojstni kraj Antona Janše.

Pot do razglasitve svetovnega dneva čebel

2014

15. september: predsedniku Čebelarske zveze Slovenije Boštjanu Noču se porodi ideja o svetovnem dnevu čebel

26. september: pisna zaveza ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejana Židana, da si bo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano prizadevalo za uresničitev pobude

6. oktober: pobudo podpre predsednik Republike Slovenije Borut Pahor

2015

25. februar: pobudo podpre Državni Svet Republike Slovenije

2. april: pobudo sprejme Vlada Republike Slovenije

16. april: predstavitev pobude poslancem Odbora Evropskega parlamenta za kmetijstvo in razvoj podeželja

11. maj: predstavitev pobude na zasedanju Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo

20. maj: ustanovitev in prvi sestanek projektne skupine za usklajevanje aktivnosti iskanja podpore za vložitev pobude za svetovni dan čebel OZN

10. junij: predstavitev pobude generalnemu direktorju Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) Joséju Grazianu da Silvi in predsedujočim državam regionalnih skupin FAO

15.–20. september: pobudo podpre Mednarodna čebelarska zveza Apimondia na 44. mednarodnem kongresu v Južni Koreji

16. september: na 70. zasedanju generalne skupščine OZN v New Yorku pobudo predstavi predsednik Vlade Republike Slovenije Miro Cerar

24. oktober: predstavitev pobude na Dnevu odprtih vrat v palači narodov ob 70. obletnici OZN v Ženevi

2016

12. marec: mednarodna okrogla miza »20. maj, svetovni dan čebel – priložnost za vse« in sprejetje komunikeja v podporo projektu

4.-6. maj: predstavitev pobude na Evropski regionalni konferenci FAO v Turčiji

20. maj: obisk generalnega direktorja FAO Joséja Graziana da Silve v Sloveniji in okrogla miza »Čebele in trajnostni razvoj«, okrogla miza "World Bee Day: To Bee or Not To Bee" v New Yorku

16. september: na 71. zasedanju generalne skupščine OZN v New Yorku pobudo predstavi predsednik Republike Slovenije Borut Pahor

26.-30. september: predstavitev pobude na Odboru FAO za kmetijstvo  v Rimu (prvi korak formalnega postopka v okviru FAO) in predstavitev paviljona Čebelji svet

13. oktober: slavnostna otvoritev paviljona Čebelji Svet na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

5.-9. december: predstavitev pobude na Svetu OZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) v Rimu (drugi korak formalnega postopka v okviru FAO)

2017

3.- 7. julij: konferenca FAO dokončno potrdi resolucijo in sprejme odločitev, da se resolucija predloži v obravnavo in sprejetje Generalni skupščini OZN v New Yorku

17. november: resolucija je soglasno sprejeta na plenarnem zasedanju drugega Odbora Generalne skupščine OZN. 115 držav, vključno s Slovenijo, se pridruži resoluciji v vlogi kosponzoric

20. december: Generalna skupščina OZN v New Yorku soglasno sprejme resolucijo, s katero 20. maj razglasi za svetovni dan čebel

2018

18. maj: svetovna čebelarska konferenca Globalni izzivi v čebelarstvu v Žirovnici (Slovenija) in otvoritev spominskega obeležja kranjski čebeli v Višnji Gori

19. maj: mednarodna ministrska konferenca o čebelah in opraševalcih v Kongresnem centru Brdo pri Kranju

20. maj: praznovanje prvega svetovnega dne čebel v Žirovnici (Slovenija)

Tradicionalni slovenski zajtrk

Pomemben podporni projekt Svetovnemu dnevu čebel, kjer so ključno vlogo odigrali slovenski čebelarji, je tudi Tradicionalni slovenski zajtrk. Zametki projekta segajo v leto 2007, ko so slovenski čebelarji v okviru projekta Medeni zajtrk prvič ponudili med za zajtrk otrokom v vrtcih in šolah. 

Leta 2011 je bil prvič izveden Tradicionalni slovenski zajtrk, ki je bil sprva namenjen predvsem vzgojno-izobraževalnim ustanovam, zdaj pa se mu vsako leto pridruži vedno več drugih institucij, posameznikov, podjetij, turističnih objektov in gostinskih obratov.

Pomemben premik je bil storjen leta 2013, ko je bila uvedena možnost uveljavljanja povračila stroškov za nakup živil. Kruhu in medu so bili dodali še maslo, mleko in jabolka ali drugo sveže ali suho sadje, pomembno pa je njihovo poreklo. Vsa živila so namreč pridelana in predelana v Sloveniji.

Tradicionalni slovenski zajtrk na eni strani otroke spodbuja k zajtrkovanju, po drugi pa podpira slovenske pridelovalce in predelovalce ter spodbuja samooskrbo s kakovostno hrano iz lokalnega okolja.

Čebelji svet

V želji po čim širšem ozaveščanju o pomenu čebel in drugih opraševalcev ter njihove ključne vloge na področju kmetijstva, okolja in za človeštvo nasploh, kar je glavni cilj pobude za razglasitev svetovnega dneva čebel, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pripravilo interaktivno razstavo "Čebelji svet". Obiskovalci lahko v paviljonu na interaktiven način doživijo svet čebel, se z njimi fotografirajo, poslušajo brenčanje čebel, vonjajo propolis ter druge zanimive stvari, vse s pomočjo sodobne tehnologije. 

Paviljon v obliki kupole iz šestkotnikov iz lesa v obliki satovja, ki ga nadgrajujejo ilustrativne fotografije, video posnetki in drugo gradivo o čebelah, združuje najnovejši tehnološki napredek in slovensko znanje ter ponuja obiskovalcu posebno izkušnjo.

Paviljon je bil prvič predstavljen javnosti septembra 2016 na sedežu Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) v času 25. zasedanja Odbora za kmetijstvo. 

Gostoval je v številnih prestolnicah po vsem svetu (na sedežu Evropske komisije v Bruslju, kongresu Apimodije v Istanbulu, mednarodnem sejmu vina in žganih pijač v Hongkongu ter v Združenih narodih v New Yorku).