Uredba o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja
Uredba o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, zmogljivostih, potrebnih za njegovo izvajanje, in obsegu sredstev za leto 2024 (Uredba 2024)
Pri pripravi uredbe je ministrstvo upoštevalo več kot 200 predlogov, prejetih s strani Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Uredbo je Vlada Republike Slovenije sprejela 15. februarja 2024.
Kaj prinaša Uredba 2024?
Ambulante specializantov družinske medicine in vzpostavitev novega standarda ambulant prinaša večjo dostopnost do osebnega zdravnika.
Uvajanje petnajstih ambulant specializantov zadnjega letnika študija, ki bodo delovale pod enakimi pogoji kot ambulante specialistov družinske medicine. Na takšen način bi dostop do osebnega zdravnika omogočili tudi do 16.000 dodatnim ljudem.
Višja kakovost zdravniške obravnave, boljša dostopnost in boljše timsko delo bodo doseženi tudi z novim standardom ambulante, ki bo povezal tim ambulante družinske medicine in referenčno ambulanto.
V letu 2024 je načrtovan tudi poziv ambulantam družinske medicine, ki bodo ob dodatnem opredeljevanju pacientov prejele dodatna sredstva za zaposlitev diplomirane medicinske sestre.
Spodbude za večjo dostopnost do prvih pregledov
Izvajalcem specialistično-ambulantne dejavnosti določa minimalno število prvih pregledov, ki jih mora izvajalec letno opraviti, obenem pa s 30 odstotkov višjim plačilom za vse prve preglede spodbuja dostopnost čakajočih na prvi pregled.
Izvajalec je do višjega plačila upravičen, če dosega zastavljen plan, v nasprotnem primeru pa uredba določa odvzem deleža programa določene dejavnosti.
Plačilo po realizaciji je predvideno za programe, ki so bili plačani po realizaciji po lanski uredbi, poleg tega pa tudi za storitve za otroke in mladostnike, gastroenterologijo, program celovite rehabilitacije slepih in slabovidnih ter celotne urgence.
Vzpostavitev in upravljanje s sistemom nedopustno čakajočih
Uvaja se nov način obravnave čakajočih z izračunom faktorja relativno čakajočih (razmerje med dejanskim številom dni čakanja in najdaljšo dopustno čakalno dobo glede na stopnjo nujnosti).
Na novo vzpostavljen seznam najdlje nedopustno čakajočih bo najprej ponudil tistim, ki čakajo relativno najdlje glede na stopnjo nujnosti. Za obravnavo pacientov iz tega seznama bodo izvajalci tudi dodatno stimulirani.
Direktorji javnih zavodov bodo pri upravljanju programov, ki imajo vsaj enega nedopustno čakajočega, bolj samostojni. S tem jim izkazujemo zaupanje, izvajalcem pa prepuščamo, da samostojno zastavijo program skrajševanja čakalnih vrst. Pri izvajanju teh programov bodo lahko uporabili ves razpoložljivi kader in ga nagradili v okviru zakonskih predpisov.
Zagotovitev večje dostopnosti nujne medicinske pomoči
Preoblikujemo mrežo nujne medicinske pomoči z vzpostavitvijo satelitskih urgentnih centrov. Satelitski urgentni centri bodo kadrovsko in tehnično opremljeni za zagotavljanje hitre in kakovostne nujne obravnave pacientov bližje domu. Življenjsko ogroženi pacienti bodo tako prejeli hitrejšo oskrbo.
Uvajamo tako imenovani srečevalni sistem, s katerim zagotavljamo takojšnje, hitre odzive nujnih reševalnih vozil. Dežurni zdravnik bo na teren odšel le takrat, ko bo to zahtevalo stanje pacienta. S tem razbremenjujemo dežurnega zdravnika, ki bo odslej intervencije izvajal skupaj z diplomiranim zdravstvenikom v vozilu urgentnega zdravnika. Na ta način povečujemo njegovo razpoložljivost v dežurni ambulanti.
Uredba o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, zmogljivostih, potrebnih za njegovo izvajanje, in obsegu sredstev za leto 2025 (Uredba 2025)
Uredbo 2025 določa širitve programov na določenih področjih, opredeljuje način financiranja teh programov in vključuje obveznosti izvajalcev zdravstvene dejavnosti ter Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije v zvezi z izvajanjem storitev, ki so plačane iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja. Uredbo za leto 2025 je Vlada RS izdala 27. februarja 2025.
Ključne prinaša Uredba 2025?
Uredba za leto 2025 prinaša več pomembnih sprememb in dodatna sredstva na različnih področjih zdravstvenega varstva. V zobozdravstvu za odrasle ter stomatološko protetičnih dejavnostih bo omogočeno plačilo do 20 % preseženega programa. V patronažnem zdravstvenem varstvu pa bodo izvajalci lahko prejeli plačilo do 120 % pogodbene vrednosti, če bodo izvedli vsaj 5 % preventivnih obravnav.
Nadgrajuje se paliativna oskrba otrok in odraslih, kjer so jasno določene vsebine obravnav in sestava timov. Uveden je tudi dodatek za neposredno delo z osebami s telesnimi, duševnimi ali senzornimi motnjami ter z osebami z demenco, ki zahtevajo povečan nadzor.
V programe, ki se financirajo po realizaciji, se vključuje tudi presejanje novorojencev za nekatere resne bolezni. Dodatna sredstva so namenjena tudi za cepiva proti različnim nalezljivim boleznim in za preglede registriranih športnikov.
Zdravilišča bodo prejela dodatna sredstva za zahtevnejša zdravljenja. Razširjen je program farmacevtskega svetovanja, ki bo omogočil vključevanje širšega kroga bolnikov. Financira se tudi delovanje Slovenskega registra bolezni srca in ožilja (EuroHEART) ter pilotni projekt razširitve presejalnega programa DORA za mlajše ženske od 45 do 49 let.
Poleg tega so zagotovljena dodatna sredstva za standardne protetične materiale, prilagoditev cen laboratorijskih storitev v ambulantah družinske in splošne medicine ter za spremembo cen priprave in aplikacije zdravil.
Spremembe in dopolnitve Uredbe 2025
23. julija 2025 so bile sprejeta Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, zmogljivostih, potrebnih za njegovo izvajanje, in obsegu sredstev za leto 2025.
Na novo določene cene storitev
Najpomembnejša novost je uvedba novih uteži za plačilo akutnih bolnišničnih obravnav, ki bodo začele veljati s 1. januarjem 2026. Uteži temeljijo na nacionalni stroškovni analizi, v kateri je sodelovalo 11 bolnišnic z reprezentativnim vzorcem vseh storitev. Novi izračuni uteži bodo omogočili bolj pošteno in pregledno plačilo bolnišničnih storitev, saj bodo cene posameznih obravnav odražale dejanske stroške zdravljenja.
Dodatna sredstva za izvajanje programov
Uredba določa dodatna sredstva za izvajanje programov, za katere bodo izvajalci že jeseni zaključili naložbene projekte v prostorske in opremske zmogljivosti. Izpostavljamo dva nova oddelka za izvajanje neakutne bolnišnične obravnave (negovalna oddelka), in sicer v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor in v Splošni bolnišnici Novo mesto, nove zmogljivosti za obravnavo hospitaliziranih otrok v Bolnišnici Šentvid pri Stični ter uvedbo MR preiskav v Splošni bolnišnici Brežice in Splošni bolnišnici Trbovlje.
Krepitev primarne ravni zdravstvenega varstva
Na primarni ravni se za izboljšanje dostopnosti do zdravstvenih storitev širijo timi v ambulantah družinske medicine, dispanzerjih za ženske, dispanzerjih za duševno zdravje, turističnih ambulantah, terenskih mobilnih enotah in drugih programih.
Sprememba definicije prvega pregleda in prenova modelov plačevanja
Na sekundarni ravni se spreminja definicija prvega pregleda, kar bo omogočilo enotno evidentiranje in plačevanje storitev pri specialistih. Spreminjajo se tudi cene nekaterih storitev v kardiologiji ter uvajajo celovite spremembe modelov plačevanja pri nefrologiji, endokrinologiji in diabetologiji.
Povečanje obsega storitev pri specialističnih dejavnostih
Povečuje se število storitev in timov pri različnih specialistih – med drugim pri psihiatriji, protetiki, ORL, dermatologiji, fizioterapiji, alergologiji, ginekologiji, infektologiji, medicinski rehabilitaciji, klinični psihologiji, zdravstveni vzgoji ter mobilni paliativni oskrbi.