Skoči do osrednje vsebine
GOV.SI

V letu 2023 je bil objavljen seznam kandidatov za partnerstva v okviru 2. strateškega načrta Obzorja Evropa (2025–2027).

Partnerstva za raziskave in inovacije so bila v evropsko krajino za raziskave in razvoj uvedena kot del širše strategije za razvoj Evropskega raziskovalnega prostora (ERA), katerega začetki segajo v obdobje Lizbonske strategije. Pred skoraj dvajsetimi leti so ta partnerstva začela delovati v obliki približno 4-letnih evropskih projektov ERA-NET in instrumentov, kot je European Joint Programme (EJP).

V te projekte so v sodelovanju z Evropsko komisijo vstopale zainteresirane države članice (ter tudi druge države), z namenom izboljšanja sodelovanja na področju raziskav in inovacij. Cilj teh partnerstev je bil premagati razdrobljenost in podvajanje prizadevanj na določenih raziskovalnih področjih.

S temi partnerstvi so sodelujoče države izvajale skupne javne transnacionalne razpise za raziskovalne projekte. Nacionalna sredstva, ki so jih zagotovile sodelujoče države, je Evropska komisija nadgradila z dodatnimi evropskimi sredstvi.

Uradne težnje po racionalizaciji in omejitvi naraščajočega števila partnerstev so se skozi čas uresničile z 9. Okvirnim programom za raziskave in inovacije Obzorje Evropa. V 1. strateškem načrtu Obzorja Evropa (2021–2024) je bilo uvedenih 49 partnerstev, medtem ko je bilo v 2. strateškem načrtu Obzorja Evropa (2025–2027) dodanih še 9 novih partnerstev. Trenutna partnerstva se delijo na tri tipe: soprogramirana partnerstva, sofinancirana partnerstva in institucionalizirana partnerstva.

Vozlišče znanja o partnerstvih

Vozlišče znanja o partnerstvih (angleško Partnership Knowledge Hub, PKH) predstavlja formalno strukturo za sodelovanje med Evropsko komisijo in organi, odgovornimi za nacionalno usklajevanje in sodelovanje v evropskih partnerstvih za raziskave in inovacije iz držav članic in pridruženih držav. Vloga te skupine je svetovanje Komisiji pri izvajanju procesa strateškega usklajevanja za evropska partnerstva na področju raziskav in inovacij (angleško R&I), ter zagotavljanje foruma za usklajevanje in sodelovanje z državami članicami in zainteresiranimi deležniki.

Za ta namen se vsako leto v mesecu decembru izvede 2-dnevni Deležniški forum za partnerstva. Ta dogodek združi celotno skupnost deležnikov za evropska partnerstva, kjer se razpravlja o političnih in praktičnih vidikih, povezanih z evropskimi partnerstvi. Forum prav tako zagotavlja prostor za mreženje, širjenje sodelovanja in izmenjavo izkušenj.

Slovenska imenovana delegata v PKH sta Petra Žagar (Sektor za znanost) in njen namestnik Sergej Možina (Stalno predstavništvo pri Evropski uniji v Bruslju).

Slika 1 z različnimi elementi prikazuje Proces strateškega usklajevanja za evropska partnerstva preko Vozlišče znanja o partnerstvih

Proces strateškega usklajevanja za evropska partnerstva preko PKH | Avtor: Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije

Slika 2 prikazuje prehod iz Obzorja 2020 v Obzorje Evropa

Prehod iz Obzorje 2020 v Obzorje Evropa | Avtor: Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije

Sofinancirana [CF], soprogramirana [CP] in institucionalizirana [INST] partnerstva

V spodaj naštetih partnerstvih so na koncu oznake [CF], [CP] in [INST], kar je oznaka za kakšno vrsto partnerstva gre.

CF - sofinancirano partnerstvo

Podlaga za sofinancirano partnerstvo je potrjen letni program, v katerem se konzorcij z Evropsko komisijo dogovori o aktivnostih, ki jih bo partnerstvo izvajalo. Najpogosteje je to izvedba transnacionalnega razpisa, h katerem so se zavezali partnerji v konzorciju. To pomeni, da bo v tistih CF partnerstvih, kjer je Slovenija izkazala interes za sodelovanje, možno sodelovati tudi na razpisih za R&I projekte, ki jih bo posamezno partnerstvo razpisalo. Vodilni model za CF partnerstvo so ukrepi FET, EJP in ERA-NET iz preteklega okvirnega programa (Obzorje 2020).

CP - soprogramirano partnerstvo

Podlaga za soprogramirano partnerstvo bo Memorandum o soglasju ali pogodbeni dogovor. Sporazum določa cilje partnerstva, s tem povezane zaveze vseh vpletenih strani glede finančnih in / ali stvarnih prispevkov partnerjev, ključne kazalnike uspešnosti in učinka ter rezultate, ki jih je treba zagotoviti ter načine poročanja. 
Vključujejo opredelitev dopolnilnih raziskovalnih in inovacijskih dejavnosti, ki se kažejo v razpisih za projektne predloge v delovnih programih Obzorja Evropa. Vodilni model za CP partnerstva so pogodbena javno-zasebna partnerstva, t.i. contractual public-private partnerships (cPPPs), znana iz Obzorja 2020.

INST - institucionalizirano partnerstvo

Gre za partnerstva na področju raziskav in inovacij med Unijo, državami članicami EU in / ali industrijo. Ta partnerstva zahtevajo zakonodajne predloge Komisije in temeljijo na uredbi Sveta (člen 187) ali sklepu Evropskega parlamenta in Sveta (člen 185). Izvajajo jih namenske strukture, ustvarjene v ta namen - Skupna podjetja (Joint Undertakings).
Skupnosti znanja in inovacij (KIC) EIT so tudi institucionalizirana partnerstva. Cilj KIC-kov je odpraviti pomanjkanje znanj in spretnosti, ki so že vzpostavljene v okviru Obzorja 2020. Ključni partnerji so visokošolske ustanove, raziskovalne organizacije, podjetja in druge zainteresirane strani.

Drugi val partnerstev

Evropska komisija je v okviru drugega strateškega načrta programa Obzorje Evropa za obdobje 2025–2027 predvidela drugi val evropskih partnerstev, ki nadgrajuje in dopolnjuje prvi val partnerstev, vzpostavljenih v začetnem obdobju programa (2021–2024). Drugi strateški načrt, objavljen marca 2024, opredeljuje ključne politične prednostne naloge EU v raziskavah in inovacijah za preostanek sedemletnega finančnega okvira ter določa, kako naj raziskave in inovacije prispevajo k doseganju zelenega in digitalnega prehoda, odpornosti ter odprte strateške avtonomije Evrope.

Na podlagi posodobljene analize potreb in posvetovanj z državami članicami, industrijo in raziskovalno skupnostjo je bilo v letu 2024 potrjenih 9 novih partnerstev, ki bodo vključena v delovne programe Obzorja Evropa v obdobju 2025–2027. Med njimi so tako predlogi za nova so-financirana in so-programirana partnerstva, ki odgovarjajo na aktualne izzive, kot so kritične surovine, obnovljivi viri energije, les in lesarstvo, napredna proizvodnja ter digitalna varnost in umetna inteligenca.

Vzpostavitev teh partnerstev poteka v tesnem sodelovanju z državami članicami, ki preko vozlišča znanja o partnerstvih (PKH – Partnership Knowledge Hub) sodelujejo pri zasnovi in spremljanju celotnega portfelja partnerstev v Obzorju Evropa.

Preglednica evropskih partnerstev v programu

Avtor: Evropska komisija – Partnerstva v programu Obzorje Evropa (prirejeno in prevedeno v slovenščino na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije