Norveški finančni mehanizem in Finančni mehanizem Evropskega gospodarskega prostora
Rdeče opozorilo zaradi močnega vetra
Agencija za okolje je zaradi močnega severnega vetra izdala rdeče opozorilo. Sunki vetra nad 100 km/h lahko lomijo veje, podirajo drevesa, odkrivajo strehe in povzročajo prekinitve v oskrbi z električno energijo. Gibanje na prostem je zaradi letečih predmetov lahko smrtno nevarno, zato pozivamo k povečani previdnosti.
Civilna zaščita je v visoki pripravljenosti. Uprava za zaščito in reševanje je preko regijskih centrov za obveščanje sprožila SI-ALARM, in sicer potisno sporočilo tretje stopnje. Opozorilo bo veljalo do 36 ur.
Napotki ob rdečem opozorilu zaradi močnega vetra
- ostanite v varnih, zaprtih prostorih,
- vrata in okna naj bodo zaprta,
- na prostem obstaja možnost smrtno nevarnih poškodb,
- ne vključujte se v promet, če res ni nujno potrebno,
- spremljajte meteorološka obvestila in opozorila ter informacije, ki jih posredujejo pristojne službe in organi.
Norveški finančni mehanizem in Finančni mehanizem EGP 2014–2021
Sloveniji je bilo v programskem obdobju 2014–2021 v okviru obeh finančnih mehanizmov skupaj dodeljenih 37,7 milijona evrov, od tega 19,9 milijona evrov iz Finančnega mehanizma EGP in 17,8 milijona evrov iz Norveškega finančnega mehanizma.
V Sloveniji so bili s temi sredstvi podprti štirje programi: program Izobraževanje – krepitev človeških virov ter program Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, katerih nosilec je Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj (MKRR), Sklad za bilateralne odnose, ki ga prav tako upravlja Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj (MKRR), ter Sklad za civilno družbo, katerega upravljavec je CNVOS – Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij v konzorciju z Zavod PIP – Pravni in informacijski center Maribor in Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto.
Program Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje
Program Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje je bil zasnovan za pospešitev načrtovanja, krepitev institucionalnih sposobnosti in izvajanje pilotnih in demonstracijskih ukrepov, ki na lokalni, regionalni in državni ravni prispevajo k blaženju podnebnih sprememb in prilagajanju nanje. Z ukrepi se je prednostno usmerjalo na področja trajnostne mobilnosti, obnove ekosistemov omrežja Natura 2000, krožnega gospodarstva, spodbujanja izrabe geotermalne energije ter drugih manj uveljavljenih obnovljivih virov energije.
Kot programski partner iz države donatorice pri izvajanju programa je sodelovala Norveška agencija za okolje (NEA – Norwegian Environment Agency).
Za izvajanje programa je bilo namenjenih nekaj več kot 15,5 milijona evrov sredstev finančnih mehanizmov; od tega je 12,2 milijona evrov prispeval Finančni mehanizem EGP, dobrih 3,3 milijona evrov pa Norveški finančni mehanizem.
Program Izobraževanje – krepitev človeških virov
Program Izobraževanje – krepitev človeških virov je bil namenjen krepitvi človeškega kapitala ter podpori razvoja kompetenc za 21. stoletje, razvoju kreativne ekonomije (industrije), boljši povezanosti izobraževanja in usposabljanja z realnim okoljem, razvoju podpornih ukrepov za vključevanje v življenje in delo posebnih skupin, ki so izključene ali imajo slabši dostop do podpornih sistemov. Program je prav tako podpiral ukrepe za usklajevanje poklicnega in družinskega življenja na lokalni ravni ter krepi institucionalne zmogljivosti za dobro upravljanje in medsektorsko sodelovanje.
Kot programska partnerja iz držav donatoric pri izvajanju programa sta sodelovala Norveški direktorat za visoko šolstvo in veščine (HK-dir – Norwegian Directorate for Higher Education and Skills) ter Nacionalna agencija za mednarodne zadeve iz Lihtenštajna (AIBA – National Agency for International Education Affairs).
Za izvajanje programa je bilo namenjenih 13,35 milijona evrov, od tega je okrog 1,5 milijona evrov prispeval Finančni mehanizem EGP, preostalih 11,8 milijonov evrov pa Norveški finančni mehanizem.
Bilateralno sodelovanje
Sklad za bilateralne odnose je instrument za krepitev sodelovanja ter povečanje medsebojnega poznavanja in razumevanja med državami donatoricami in državami upravičenkami. Namen Sklada za bilateralne odnose je krepitev dvostranskih odnosov in finančna podpora aktivnostim z jasnim bilateralnim profilom.
Sredstva Sklada za bilateralne odnose so bila namenjena financiranju bilateralnih aktivnosti, katerih vsebina je presegala izbrana programska področja, ki so sicer bila podprta v Sloveniji s sredstvi Finančnega mehanizma EGP in Norveškega finančnega mehanizma. V okviru Sklada za bilateralne odnose je bilo izvedenih 13 bilateralnih aktivnosti na različnih področjih, med drugim na področju umetne inteligence, kulture, enakih možnosti v okviru nacionalnih diplomacij, duševnega zdravja mladih, itd.
Bilateralno sodelovanje je potekalo na več ravneh:
- kot politični dialog med Norveško, Islandijo, Lihtenštajnom in Evropsko unijo;
- v obliki bilateralnih srečanj med državami donatoricami in državami upravičenkami;
- prek področnega sodelovanja (t. i. ”cooperation on the ground”).
S ciljem krepitve bilateralnih odnosov med Norveško, Islandijo, Lihtenštajnom in Slovenijo je v obdobju 2014–2021 bilo namenjenih 754.000,00 evrov sredstev Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma EGP.
Končni poročili programov
Pretekla obdobja izvajanja
Norveški finančni mehanizem in Finančni mehanizem EGP sta kot ločena finančna mehanizma bila vzpostavljena v obdobju 2004–2009, kateremu je sledilo programsko obdobje 2009–2014 in 2014–2021. Pred tem so sredstva dodeljevali v okviru Finančnega mehanizma (1994–1998) in Finančnega inštrumenta (1999–2003).
V obdobju 2004–2009 je Slovenija prejela dobrih 17 milijonov evrov sredstev, od tega se je več kot 14 milijonov evrov z razpisom dodelilo posameznim projektom, preostanek pa Skladu NVO, Skladu za sodelovanje med izobraževalnimi in raziskovalnimi institucijami ter Skladu za tehnično pomoč. Sofinanciranih je bilo 62 projektov na področjih varstva okolja, spodbujanja trajnostnega razvoja, ohranjanja evropske kulturne dediščine, razvoja človeških virov, zdravstva in otroškega varstva, ki so se izvajali po celi Sloveniji ter prek 100 projektov mobilnosti v okviru Štipendijskega sklada.
V obdobju 2009–2014 je bila Slovenija upravičena do nekaj manj kot 27 milijonov evrov sredstev Norveškega finančnega mehanizma in Finančnega mehanizma EGP.
