Skoči do osrednje vsebine

Načrt za okrevanje in odpornost obravnava strukturne zaposlitvene izzive, povezane s staranjem prebivalstva in tehnološkimi spremembami, s celovitim sklopom reform in naložb. Ti izzivi med drugim vključujejo nizke stopnje zaposlenosti starejših delavcev in invalidov, brezposelnost mladih, nizko udeležbo v vseživljenjskem učenju in usposabljanju, tveganja finančne vzdržnosti za pokojninski sistem in ustreznejše prožne načine organizacije dela.

Cilji reform in naložb komponente Trg dela – ukrepi za zmanjševanje posledic negativnih strukturnih trendov so krepitev odpornosti trga dela, povečanje udeležbe na trgu dela ter zagotavljanje javnofinančne vzdržnosti pokojninskega sistema in ustreznosti pokojnin. Cilj ukrepov je tudi povečati zaposljivost nizko usposobljenih in starejših delavcev z izboljšanjem ustreznosti izobraževanja in usposabljanja za potrebe trga dela ter z ukrepi vseživljenjskega učenja in aktivacijskimi ukrepi, vključno z izboljšanjem digitalne pismenosti.

Strukturni ukrepi za krepitev trga dela - reforma

Cilj reforme je povečati odpornost trga dela, zlasti z zagotavljanjem njegove prilagoditve demografskim trendom. Reforma bo zagotovila:

  1. začetek veljavnosti zakona o vzpostavitvi stalne krizne sheme skrajšanega delovnega časa za resen upad gospodarske aktivnosti, in sicer na podlagi izkušenj, pridobljenih med krizo zaradi covida-19. Zakon bo vključeval podporo začasnim delavcem, zaposlenim s krajšim delovnim časom, pri usposabljanju ali izobraževanju, da bi okrepili svoje kompetence in povečali svojo zaposljivost glede na vse večjo digitalizacijo in avtomatizacijo poslovnih procesov;
  2. začetek veljavnosti sprememb zakonodaje na področju nadomestila za brezposelnost. Določbe Zakona o urejanju trga dela na področju nadomestila za brezposelnost bodo spremenjena, da se poviša stopnja zaposlenosti starejših in preprečijo predčasni odhodi s trga dela;
  3. začetek veljavnosti sprememb pokojninske zakonodaje za zagotovitev dolgoročne vzdržnosti in ustreznosti pokojninskega sistema. Reforma bo upoštevala obstoječa gibanja odhodkov, pokojninske pogoje, indeksacijo, prispevke, povezave med plačili in prejemki ter ustreznost in preglednost pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter vključevala konkretne zakonodajne ukrepe za zagotovitev ustreznosti pokojnin in javnofinančne vzdržnosti pokojninskega sistema, da se znatno zmanjšajo tveganja, ki izhajajo iz odhodkov, povezanih s staranjem prebivalstva, iz sedanje kategorije z visokim tveganjem;
  4. pregled akcijskega načrta za aktivno politiko zaposlovanja in kataloga ukrepov aktivne politike zaposlovanja, da se zagotovi učinkovitejše izvajanje in doseganje strateških ciljev, določenih v smernicah za izvajanje aktivne politike zaposlovanja 2021–2025, zlasti glede zmanjšanja dolgotrajne brezposelnosti in hitrejšega aktiviranja starejših in nizko usposobljenih delavcev.

Mejniki v zvezi z izvedbo reforme bodo doseženi do 31. decembra 2024.

Za izvedbo reforme je predvidenih 360.000 evrov iz Mehanizma za okrevanje in odpornost.

Pristojni za izvedbo: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Podpora prožnejšim načinom organizacije dela - naložba

Cilj naložbe je podpreti prožnejše načine organizacije dela. Vzpostavljena bo spletna platforma, ki bo vsem delodajalcem in delavcem omogočala dostop do učnih gradiv in pripomočkov (npr. vzorci pogodb, dogovorov, internih aktov ipd.) ter bo predstavljala vstopno točko za splošno svetovanje, informacije in ozaveščanje na tem področju.

Podpora za uvedbo prožnejših načinov organizacije dela bo dodeljena delodajalcem na podlagi javnega razpisa. Strokovnjaki bodo v sodelovanju z delodajalci opredelili pomanjkljivosti in ovire ter potrebne dejavnosti za prožno izboljšanje možnosti za delo na daljavo. Projekti se bodo osredotočali na izobraževanje, prilagoditev organizacije dela in delovnih procesov, zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu ter vzpostavitev infrastrukture. Posebna pozornost bo v okviru tega namenjena krepitvi digitalnih kompetenc zaposlenih in zagotavljanje najvišje možne ravni varnosti in zdravja pri delu.

Naložba bo dokončana do predvidoma 30. junija 2026.

Vrednost naložbe je ocenjena na 10 milijonov evrov iz Mehanizma za okrevanje in odpornost.

Pristojni za izvedbo: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Končni prejemniki sredstev: delodajalci (podjetja).

Uvajanje prožnejših načinov dela, prilagojenih potrebam invalidov, v invalidskih podjetjih in zaposlitvenih centrih - naložba

Cilj naložbe je ohranjanje in odpiranje novih delovnih mest, primernih tudi najtežje oviranim delavcem.  Naložba vključuje projekte za invalidska podjetja in zaposlitvene centre. V okviru naložbe bodo izvedena svetovanja in usposabljanja za zagotovitev pridobivanja potrebnih kompetenc delodajalcev in zaposlenih tako za prilagajanje delovnih procesov, v skladu s potrebami invalidov, kot tudi za pridobivanje novih kompetenc, ki jih zaposleni potrebujejo za izvajanje delovnega procesa. Poseben poudarek bo na krepitvi digitalnih kompetenc in kompetenc za prožnejše oblike dela.

Pripravljeni bodo tudi načrti za razvoj novih poslovnih modelov s poudarkom na digitalizaciji in uvedbi prožnejših načinov dela.

Vzpostavljena bo spletna platforma s svetovalno točko za izmenjavo dobrih praks. Namenjena bo obveščanju, ozaveščanju in promocijski dejavnosti. Svetovalna točka bo zagotavljala neposredno podporo vsem invalidskim podjetjem in zaposlitvenim centrom pri prilagajanju delovnih procesov invalidom.

Cilj v zvezi z izvedbo naložbe bo dosežen predvidoma do 30. junija 2024.

Vrednost naložbe je ocenjena na 4,3 milijona evrov, od tega predvidoma štiri milijone evrov iz Mehanizma za okrevanje in odpornost.

Pristojni za izvedbo: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Končni prejemniki sredstev: invalidska podjetja, zaposlitveni centri.

Hitrejši vstop mladih na trg dela - naložba

Cilj naložbe je zmanjšati brezposelnost mladih po pandemiji covida-19. Naložba vključuje finančne spodbude za delodajalce, da zaposlijo mlade do 25. leta za nedoločen čas. To bo vključevalo tudi zavezo delodajalca, da zagotovi ustreznega mentorja, pomoč in usposabljanje na določenem delovnem mestu. Od mladih se pričakuje, da bodo v 18-mesečnem obdobju financiranja pridobili dodatne kompetence, potrebne za opravljanje poklica, in oplemenitili teoretično znanje s konkretnimi delovnimi izkušnjami. V tem času bosta novi zaposleni in njegov mentor vključena v usposabljanje ali izobraževanje v obsegu vsaj 30 šolskih ur, pri čemer bo poudarek na povečanju digitalnih kompetenc.

Cilji v zvezi z izvedbo naložbe bodo doseženi predvidoma do 31. decembra 2024.

Vrednost naložbe je ocenjena na 27,59 milijona evrov, od tega predvidoma 27,55 milijona evrov iz Mehanizma za okrevanje in odpornost.

Pristojni za izvedbo: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje.

Končni prejemniki sredstev: delodajalci, brezposelni mladi do 25. leta.

Usposabljanje in izobraževanje zaposlenih - naložba

Cilj naložbe je podpreti preusposabljanje in izpopolnjevanje delavcev ter spodbujati vseživljenjsko učenje, ob upoštevanjem potreb na trgu dela ter potreb gospodarstva, predvsem iz vidika dviga digitalnih spretnosti odraslih, krepitvi njihove zaposljivosti, odpornosti in participacije na trgu dela. Naložba je namenjena delodajalcem in njihovim zaposlenim, zaposlenim posameznikom in samozaposlenim, zlasti starejšim in nizko usposobljenim delavcem. Ukrep bo zagotavljal nepovratna sredstva za sofinanciranje in financiranje povračila stroškov usposabljanja in izobraževanja za zaposlene, stroškov nadomestila delodajalcem za izgubljeni delovni čas v času trajanja usposabljanja in stroške promocije ukrepa, s katerim želimo predvsem ozaveščat delodajalce in zaposlene o pomenu vlaganja v osebni in karierni razvoj z namenom večanja njihove konkurenčnosti na trgu dela.

Naložba bo dokončana do 30. junija 2026.

Vrednost naložbe je ocenjena na 15,45 milijona evrov, od tega predvidoma 14,37 milijona evrov iz Mehanizma za okrevanje in odpornost.

Pristojni za izvedbo: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije.

Končni prejemniki sredstev: delodajalci, samostojni podjetniki in zaposlene osebe – posamezniki.