Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru (FF UM) izvaja enega od zelo zanimivih multidisciplinarnih pilotnih projektov v okviru projekta Reforma visokega šolstva za zelen in odporen prehod v Družbo 5.0. Pilotni projekt Zelen.kom se osredotoča na enega ključnih izzivov za učinkovito soočanje s podnebnimi izzivi – načini komuniciranja o okoljskih razmerah na planetu. Eden od ciljev projekta je tudi prispevati k oblikovanju skupnega razumevanja terminologije in konceptov, povezanih z okoljsko trajnostnostjo in zelenim prehodom na splošno.

Projekt Zelen.kom vključuje interne interdisciplinarne vire univerze za oblikovanje različnih učnih metod, začenši z razumevanjem potreb različnih interesnih skupin. Pristop je bil od začetka zelo sistemski – celoten proces se je začel z metodološko obsežno študijo, ki je raziskovala potrebe na področju zelene preobrazbe med študenti, podjetji in lokalno upravo. Poudarek je bil na perspektivi regije, v kateri se nahaja univerza, kar je omogočilo bolj prilagojen odziv univerze. Raziskovanje je vključevalo tudi iskanje primerov dobre prakse komuniciranja o podnebnih vprašanjih iz drugih držav.

Intervjuji, opravljeni med študijo, so bili poglobljeni in so omogočili spoznavanje ne le površinskih dejstev temveč tudi globlje, sistemske vzroke sedanjega stanja v vseh sektorjih. Raziskovalci se niso osredotočali le na komunikacijske in jezikovne vidike, temveč so poskušali poustvariti miselne modele (načine, kako ljudje gradijo svojo logiko razmišljanja) v zvezi s podnebnim vprašanjem, da bi rezultate lahko uporabili za različne vrste intervencij.

Drug primer uveljavljenega podnebnega komuniciranja v praksi je delo ugledne predstavnice akademske sfere z Univerze v Ljubljani, Biotehniške fakultete, prof. dr. Lučke Kajfež Bogataj. Bila je del Medvladnega odbora za podnebne spremembe, ki je leta 2007 prejel Nobelovo nagrado za mir za svoja prizadevanja za oblikovanje in širjenje večjega zavedanja o podnebnih spremembah, ki jih povzroča človek. Prof. Kajfež Bogataj se že od nekdaj zaveda pomena zagotavljanja kakovostnih informacij o podnebnih spremembah in njihovih posledicah javnosti, zato njeno delo daleč presega akademsko okolje: aktivno sodeluje v različnih javnih razpravah, na okroglih mizah in predavanjih, namenjenih obveščanju širše javnosti o podnebnih spremembah. Med njenimi deli je na stotine poljudnih in strokovnih člankov ter tri knjige za mlade. Njeno ime je v Sloveniji široko prepoznavno, ne le v strokovnih krogih, temveč tudi v širši družbi, njeni prispevki pa predstavljajo pomembno protiutež dezinformacijam o podnebnih spremembah na eni strani ter zelenemu zavajanju na drugi.

Na Univerzi v Ljubljani imajo pri prizadevanjih za ozaveščanje o pomenu zelenega prehoda in trajnostnega razvoja pomembno vlogo tudi izobraževalne dejavnosti za lokalno skupnost, diplomante in/ali širšo javnost. Primeri tovrstnih dejavnosti vključujejo izobraževalne dogodke v živo in na spletu, ki so odprti za študente, alumne in/ali širšo javnost, ter druge izobraževalne vsebine, ki so jim na voljo, na primer Ekoteka (spletna skupina/knjižnica, osredotočena na teme okoljske trajnostnosti) in EKO mesec februar, dogodek v organizaciji Centra za obštudijske dejavnosti UL. V okviru EKO meseca 2023 je bila študentom in diplomantom UL na primer ponujena priložnost, da se udeležijo in sodelujejo na vrsti dogodkov, predavanj in interaktivnih delavnic na temo trajnostnega življenja in mobilnosti, trajnostne mode (izmenjava okolju prijaznih oblačil, delavnica o recikliranju starih oblačil) in ravnanja z odpadki.