Pravice žrtev

Žrtev trgovine z ljudmi ima pravico do:

• pomoči in podpore takoj, ko pooblaščeni organi utemeljeno sumijo, da je žrtev trgovine z ljudmi;
• spoštovanja njene integritete;
• individualnega razgovora s predstavnikom nevladne in/ali humanitarne organizacije pred izvedbo policijskega postopka zbiranja obvestil;
• informacij (v jeziku, ki ga razume) o:
  • institucijah in organizacijah, na katere se lahko obrne za pomoč;
  • vrsti pomoči, ki jo lahko dobi;
  • kje in kako lahko naznani kaznivo dejanje;
  • postopkih, ki sledijo naznanitvi, ter o njeni vlogi v zvezi s takimi postopki;
  • kako in pod kakšnimi pogoji lahko pridobi zaščito;
  • v kolikšnem obsegu in pod kakšnimi pogoji ima dostop do pravnih nasvetov, pravne pomoči ali katerekoli druge vrste nasvetov;
  • zahtevah, ki jih mora izpolniti, da je upravičena do odškodnine;
  • vseh posebnih ureditvah, ki so ji na voljo za zaščito njenih interesov, če stalno biva v drugi državi članici;
  • kako do povračila stroškov, ki so nastali kot posledica njenega sodelovanja v kazenskem postopku;

• navzočnosti predstavnikov nevladnih in/ali humanitarnih organizacij ali drugih oseb, ki jim žrtev zaupa, pri razgovoru s policisti;
• varne namestitve.

Oskrba otrok žrtev trgovine z ljudmi

• Ravnanje vseh organov in organizacij v postopkih z otroki, ki so žrtve trgovine z ljudmi, poteka skladno z načeli največje otrokove koristi, ki prevladajo nad vprašanji priseljevanja ali preprečevanja kaznivih ravnanj. 
• Mnenja in želje otrok, žrtev trgovine z ljudmi, se ugotavljajo in upoštevajo, kadar koli se sprejemajo odločitve, ki jih zadevajo, tudi kot pomoč pri njihovi rehabilitaciji in usposabljanju.
• Otroci – žrtve imajo pravico do pomoči in podpore ob upoštevanju njihovih posebnih okoliščin. Glavno vodilo, tj. otrokova korist, se presoja za vsak primer posebej, prevladuje pa pristop, ki je prilagojen otrokom in pri katerem se ustrezno upoštevajo starost in raven zrelosti otroka ter njegovi pogledi, potrebe in skrbi. Otrok in nosilec starševske odgovornosti ali drugi pravni zastopnik, če ga ima, sta obveščena o vseh ukrepih ali pravicah, ki so posebej usmerjene k otroku.
• Če je nosilcem starševske odgovornosti onemogočeno uveljavljanje načela največje koristi otroka in/ali njegovo zastopanje, se otroku žrtvi dodeli skrbnik ali zastopnik. Nadaljnje postopke po identifikaciji otrok žrtev trgovine z ljudmi izvaja ustrezno strokovno usposobljeno osebje za izvajanje postopkov z otroki.
• V primeru mladoletnika brez spremstva, ki je nezakonito vstopil v državo ali v njej prebiva, razgovor z mladoletnim tujcem opravi strokovni delavec Centra za socialno delo, mu ponudi prvo socialno pomoč ter pridobi njegovo izjavo o postavitvi skrbnika za poseben primer. Če se v razgovoru z mladoletnim tujcem prepoznajo indikatorji, ki kažejo na to, da je mladoletna oseba žrtev trgovanja oziroma bi glede na okoliščine to lahko postala, socialna služba mladoletnega tujca zagotovi njeno namestitev v ustrezno ustanovo. 
• V primeru, da je žrtev mladoletnik brez spremstva organi storijo vse, da se kar najhitreje vzpostavi stik z njeno družino.
• V kazenskem postopku zaradi kaznivega dejanja trgovine z ljudmi ima mladoletni oškodovanec ves čas od uvedbe kazenskega postopka pooblaščenca, ki skrbi za njegove pravice.  Na glavni obravnavi je prepovedano neposredno zaslišanje otrok, mlajših od 15 let, ki so bile žrtve kaznivega dejanja trgovine z ljudmi.

Oskrba žrtev trgovine z ljudmi

Za oskrbo žrtev trgovine za ljudmi sta zadolženi Ministrstvo za notranje zadeve in Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, pri tem pa sodelujeta z nevladnimi in humanitarnimi organizacijami, ki oskrbo dejansko izvajajo. V 2021 je bil uveden tudi projekt za podporo osebam v prostituciji in pri izhodu iz nje, ki ga je sofinanciralo Ministrstvo za zdravje.

Nameščanje žrtev sicer sprva poteka v programu krizne namestitve, ki se (lahko) nadaljuje v program namestitve v varni prostor.

Krizna namestitev

Krizno namestitev izvaja nevladna oziroma humanitarna organizacija, sofinancira jo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Gre za celostno do 30 dni trajajočo oskrbo prepoznanih žrtev, tako odraslih kot otrok, ki potrebujejo takojšen umik iz zatečenega okolja. Žrtev ob namestitvi s pisno izjavo sprejme pomoč in nastanitev, s čimer pridobi pravice in obveznosti v zvezi z izvajanjem programa.

Namestitev žrtve se izvaja ob njenem soglasju in zajema:

• ustrezno varno namestitev in oskrbo
• materialno pomoč
• pomoč pri zagotavljanju osnovnega zdravstvenega varstva
• psihosocialno podporo in pomoč 
• informiranje in svetovanje v zvezi z njenimi pravicami v jeziku, ki ga razume 
• prevajanje in tolmačenje
• pomoč pri urejanju vrnitve v domovino.

Žrtvam s posebnimi potrebami je zagotovljena ustrezna pomoč, še zlasti kadar so te potrebe posledica nosečnosti, zdravstvenega stanja, invalidnosti, duševnih ali psiholoških motenj oziroma hujših oblik psihičnega, telesnega ali spolnega nasilja, ki so ga utrpele.

Žrtev ima pravico do:

• 30-dnevnega  obdobje okrevanja in razmisleka, da si opomore in se znebi vpliva trgovcev z ljudmi ter se seznani s prostovoljnimi oblikami nadaljnjega programa oskrbe in možnostmi sodelovanja z državnimi organi
• pomoči in podpore pred in med kazenskim postopkom ter ustrezno obdobje po njegovem zaključku

Namestitev, pomoč in podpora nista pogojeni s pripravljenostjo žrtve, da sodeluje v predkazenskem ali kazenskem postopku.

Žrtvi, ki v Republiki Sloveniji prebiva nezakonito, policija na njeno prošnjo ali po uradni dolžnosti dovoli zadrževanje za 3 (tri) mesece (v kar je vključeno 30-dnevno obdobje okrevanja in razmisleka), da se prostovoljno odloči o nadaljnjih možnostih, med katerimi je za žrtve državljane tretjih držav tudi možnost opredelitve, da kot priča sodeluje v kazenskem postopku zaradi kaznivega dejanja trgovine z ljudmi. Iz utemeljenih razlogov se lahko žrtvi dovoljenje zadrževanja podaljša še za največ tri mesece.

Program krizne namestitve še naprej izvaja Slovenska karitas. V letu 2022 je bilo bili v krizno namestitev nameščenih devet oseb, in sicer:

• šest oseb ženskega spola (po ena državljanka Kolumbije, Bosne in Hercegovine, Portugalske, in Nemčije ter dve državljanki Venezuele),
• tri mladoletne osebe (otroci dveh prepoznanih žrtev trgovanja, in sicer ena državljanka in en državljan Portugalske ter ena državljanka Španije).

Osebam, nameščenim v krizni prostor, je nudena namestitev, prehrana, prva psihosocialna pomoč, nujna medicinska pomoč, svetovanje, informiranje o njihovih zakonitih pravicah, tolmačenje, zagovorništvo, socialna okupacija, družabništvo, spremstvo, zagotavljanje varnosti, pomoč pri vrnitvi v domovino in materialna pomoč. Žrtvam je zagotovljena 24 – urna dosegljivost strokovne delavke, v delo z njimi se poleg strokovne delavke vključujejo laični delavki in laični delavec ter usposobljene prostovoljke in prostovoljci.

Namestitev v varni prostor

Žrtvam se med krizno namestitvijo ponudi dolgotrajnejša pomoč in namestitev v varni prostor. Namestitev v varnem prostoru izvaja nevladna oziroma humanitarna organizacija, sofinancira jo Ministrstvo za notranje zadeve. Žrtev s pisno izjavo sprejme pomoč in nastanitev, s čimer pridobi pravice in obveznosti v zvezi z izvajanjem programa.

Namestitev žrtve v varni prostor zajema: 

• ustrezno varno namestitev in oskrbo
• materialno pomoč
• pomoč pri zagotavljanju osnovnega zdravstvenega varstva
• psihosocialno podporo in pomoč
• informiranje in svetovanje v zvezi z njenimi pravicami v jeziku, ki ga razume 
• pomoč pri urejanju statusa v Sloveniji
• pomoč, ki zagotavlja, da so pravice in interesi žrtve zastopani na ustreznih stopnjah kazenskega pregona proti storilcem
• pomoč pri vključevanju v okolje
• prevajanje in tolmačenje
• pomoč pri urejanju vrnitve v domovino.

Žrtev je dolžna spoštovati hišni red in sodelovati pri izvedbi individualnega programa pomoči in zaščite. V času namestitve je žrtvi zagotovljena vsa potrebna zaščita na podlagi predhodno izdelanega programa pomoči in zaščite. 

Za žrtve državljane tretjih držav je tovrstna oblika daljše namestitve v varnem prostoru pogojena z dovoljenjem za zadrževanje in dovoljenjem za začasno prebivanje. Te žrtve se po preteku 30-dnevnega obdobja za okrevanje in razmislek v programu krizne namestitve nameščajo v program namestitve v varni prostor za obdobje veljavnosti dovoljenja za zadrževanje.

Žrtvam trgovine z ljudmi se lahko izda dovoljenje za začasno prebivanje, če je pripravljena sodelovati kot priča v kazenskem postopku oziroma v primeru obstoja osebnih okoliščin, ki utemeljujejo njeno prebivanje v Republiki Sloveniji. Več v 50. členu Zakona o tujcih.

Namestitev v programu je prostovoljna in za žrtve državljane tretjih držav lahko traja do zaključka kazenskega postopka, medtem ko za druge žrtve zakonodaja ne določa roka. 

Žrtvam s posebnimi potrebami je zagotovljena ustrezna pomoč, še zlasti kadar so te potrebe posledica nosečnosti, zdravstvenega stanja, invalidnosti, duševnih ali psiholoških motenj oziroma hujših oblik psihičnega, telesnega ali spolnega nasilja, ki so ga utrpele.

Program namestitve v varni prostor je v 2022 izvajalo Društvo Ključ. V program varne namestitve je bilo vključenih devet žrtev.

Projekt Reintegracija žrtev trgovine z ljudmi

Projekt Reintegracija žrtev trgovine z ljudmi, v okviru Sklada EU za notranjo varnost, sofinancira Ministrstvo za notranje zadeve – Policija. Projekt je namenjen tako državljanom Republike Slovenije, ki so bili kot žrtve trgovine z ljudmi obravnavani v tujini, kot tudi državljanom držav Evropske unije in državljanom tretjih držav, ki so bili v predkazenskem ali kazenskem postopku obravnavani kot žrtve trgovine z ljudmi v Republiki Sloveniji in tu zakonito prebivajo. Reintegracija za žrtve pomeni prvi korak k njihovemu samostojnemu življenju brez nasilja, izkoriščanja in kršenja človekovih pravic.  

Program je v letu 2021 izvajalo Društvo Ključ. V letu 2022 je bilo v program vključenih osem oseb, in sicer ena državljanka Madagaskarja, ena državljanka Kolumbije, štiri državljanke Slovenije, en državljan Slovenije in ena državljanka Ukrajine. Nudeni so jim bili potrebna psihosocialna podpora, pomoč in podpora pri urejanju dokumentov, učenju, iskanju zaposlitve, spremstva v ustanove ter vključitev v individualne in skupinske svetovalne dejavnosti.

Projekt PATS

Projekt PATS – Prepoznavanje, pomoč in zaščita žrtev trgovine z ljudmi in/ali spolnega nasilja v azilnih postopkih v Republiki Sloveniji je namenjen informiranju prosilcev za mednarodno zaščito o pojavu trgovine z ljudmi.

Gre za individualne razgovore, ki potekajo v prosilcu razumljivem jeziku. V primeru otrok in mladostnikov je informiranje izvedeno na način, ki je primeren in prilagojen njihovi starosti ter stopnji razvoja. Razgovor traja predvidoma 60 minut. V primeru mladoletnikov brez spremstva se razgovor izvede takoj po sprejeti prošnji za mednarodno zaščito, v primeru žensk in moških pa v roku 24 ur po prejetemu obvestila naročnika.

V letu 2022 so razgovore izvajale socialne delavke, ki jih je usposobilo Društvo Ključ. Te so izvedle 39 poglobljenih individualnih razgovorov, namenjenih ozaveščanju o trgovini z ljudmi. Socialna služba podaja informacije o trgovini z ljudmi na vsakem individualnem razgovoru, ne glede na prvotni namen pogovora. Glede na število samovoljnih zapustitev v zelo kratkem času po nastanitvi, je večina informiranj o trgovini z ljudmi opravljenih v skrajšani obliki že ob samem nameščanju.

Projekt Podpora osebam v prostituciji in pri izhodu iz nje

Ministrstvo za zdravje je v okviru javnega razpisa za sofinanciranje programov varovanja in krepitve zdravja tudi v letu 2022 zagotovilo finančna sredstva za izvedbo projekta za podporo osebam v prostituciji in pri izhodu iz nje. Projekt je namenjen osebam v prostituciji, ki zaradi posebnih življenjskih okoliščin (še) niso pripravljene sodelovati z organi kazenskega odkrivanja in pregona, potrebujejo pa podporo. Osebe so bile vključene v neprekinjene svetovalne individualne in skupinske dejavnosti.

V program, ki ga je izvajalo Društvo Ključ, je bilo v letu 2022 vključenih enajst oseb, in sicer sedem polnoletnih žensk (šest državljank Slovenije in ena državljanka BiH), eno mladoletno dekle (državljanka Ukrajine) in trije polnoletni moški (dva državljana Slovenije in en državljan Ukrajine).