GOV.SI

Pomoč in zaščita žrtev trgovine z ljudmi

Vsebinska prenova strani še ni zaključena, zato so nekatere vsebine še nepopolne. Prosimo za razumevanje.

Oskrbo žrtev trgovine z ljudmi zagotavljajo programi krizne in varne namestitve žrtev ter programi (re)integracije

Pravice žrtev

Žrtev trgovine z ljudmi ima pravico do:

  • pomoči in podpore takoj, ko pooblaščeni organi utemeljeno sumijo, da je o žrtev trgovine z ljudmi;
  • spoštovanja njene integritete;
  • individualnega razgovora s predstavnikom nevladne in/ali humanitarne organizacije pred izvedbo policijskega postopka zbiranja obvestil;
  • informacij (v jeziku, ki ga razume) o:
    • institucijah in organizacijah, na katere se lahko obrne za pomoč;
    • vrsti pomoči, ki jo lahko dobi;
    • kje in kako lahko naznani kaznivo dejanje;
    • postopkih, ki sledijo naznanitvi, ter o njeni vlogi v zvezi s takimi postopki;
    • kako in pod kakšnimi pogoji lahko pridobi zaščito;
    • v kolikšnem obsegu in pod kakšnimi pogoji ima dostop do pravnih nasvetov, pravne pomoči ali katerekoli druge vrste nasvetov;
    • zahtevah, ki jih mora izpolniti, da je upravičena do odškodnine;
    • vseh posebnih ureditvah, ki so ji na voljo za zaščito njenih interesov, če stalno biva v drugi državi članici;
    • kako do povračila stroškov, ki so nastali kot posledica njenega sodelovanja v kazenskem postopku;
  • navzočnosti predstavnikov nevladnih in/ali humanitarnih organizacij ali drugih oseb, ki jim žrtev zaupa, pri razgovoru s policisti;
  • varne namestitve.

Oskrba otrok žrtev trgovine z ljudmi

  • Ravnanje vseh organov in organizacij v postopkih z otroki, ki so žrtve trgovine z ljudmi, poteka skladno z načeli največje otrokove koristi, ki prevladajo nad vprašanji priseljevanja ali preprečevanja kaznivih ravnanj. 
  • Mnenja in želje otrok, žrtev trgovine z ljudmi, se ugotavljajo in upoštevajo, kadar koli se sprejemajo odločitve, ki jih zadevajo, tudi kot pomoč pri njihovi rehabilitaciji in usposabljanju.
  • Otroci – žrtve imajo pravico do pomoči in podpore ob upoštevanju njihovih posebnih okoliščin. Glavno vodilo, tj. otrokova korist, se presoja za vsak primer posebej, prevladuje pa pristop, ki je prilagojen otrokom in pri katerem se ustrezno upoštevajo starost in raven zrelosti otroka ter njegovi pogledi, potrebe in skrbi. Otrok in nosilec starševske odgovornosti ali drugi pravni zastopnik, če ga ima, sta obveščena o vseh ukrepih ali pravicah, ki so posebej usmerjene k otroku.
  • Če je nosilcem starševske odgovornosti onemogočeno uveljavljanje načela največje koristi otroka in/ali njegovo zastopanje, se otroku žrtvi dodeli skrbnik ali zastopnik. Nadaljnje postopke po identifikaciji otrok žrtev trgovine z ljudmi izvaja ustrezno strokovno usposobljeno osebje za izvajanje postopkov z otroki.
  • V primeru mladoletnika brez spremstva, ki je nezakonito vstopil v državo ali v njej prebiva, razgovor z mladoletnim tujcem opravi strokovni delavec Centra za socialno delo, mu ponudi prvo socialno pomoč ter pridobi njegovo izjavo o postavitvi skrbnika za poseben primer. Če se v razgovoru z mladoletnim tujcem prepoznajo indikatorji, ki kažejo na to, da je mladoletna oseba žrtev trgovanja oziroma bi glede na okoliščine to lahko postala, socialna služba mladoletnega tujca zagotovi njeno namestitev v ustrezno ustanovo. 
  • V primeru, da je žrtev mladoletnik brez spremstva organi storijo vse, da se kar najhitreje vzpostavi stik z njeno družino.
  • V kazenskem postopku zaradi kaznivega dejanja trgovine z ljudmi ima mladoletni oškodovanec ves čas od uvedbe kazenskega postopka pooblaščenca, ki skrbi za njegove pravice.  Na glavni obravnavi je prepovedano neposredno zaslišanje otrok, mlajših od 15 let, ki so bile žrtve kaznivega dejanja trgovine z ljudmi.

Oskrba žrtev trgovine z ljudmi

Za oskrbo žrtev trgovine za ljudmi sta zadolženi Ministrstvo za notranje zadeve in Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, pri tem pa sodelujeta z nevladnimi in humanitarnimi organizacijami, ki oskrbo dejansko izvajajo. Nameščanje žrtev sprva poteka v programu krizne namestitve, ki se (lahko) nadaljuje v program namestitve v varni prostor.

Krizna namestitev

Krizno namestitev izvaja nevladna oz. humanitarna organizacija, sofinancira jo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Žrtev ob namestitvi s pisno izjavo sprejme pomoč in nastanitev, s čimer pridobi pravice in obveznosti v zvezi z izvajanjem programa.

Namestitev žrtve se izvaja ob njenem soglasju in zajema:

  • ustrezno varno namestitev in oskrbo
  • materialno pomoč
  • pomoč pri zagotavljanju osnovnega zdravstvenega varstva
  • psihosocialno podporo in pomoč 
  • informiranje in svetovanje v zvezi z njenimi pravicami v jeziku, ki ga razume 
  • prevajanje in tolmačenje
  • pomoč pri urejanju vrnitve v domovino.

Žrtvam s posebnimi potrebami je zagotovljena ustrezna pomoč, še zlasti kadar so te potrebe posledica nosečnosti, zdravstvenega stanja, invalidnosti, duševnih ali psiholoških motenj oziroma hujših oblik psihičnega, telesnega ali spolnega nasilja, ki so ga utrpele.

Žrtev ima pravico do:

  • 30-dnevnega  obdobje okrevanja in razmisleka, da si opomore in se znebi vpliva trgovcev z ljudmi ter se seznani s prostovoljnimi oblikami nadaljnjega programa oskrbe in možnostmi sodelovanja z državnimi organi
  • pomoči in podpore pred in med kazenskim postopkom ter ustrezno obdobje po njegovem zaključku

Namestitev, pomoč in podpora nista pogojeni s pripravljenostjo žrtve, da sodeluje v predkazenskem ali kazenskem postopku.

Žrtvi, ki v Republiki Sloveniji prebiva nezakonito, policija na njeno prošnjo ali po uradni dolžnosti dovoli zadrževanje za 3 (tri) mesece (v kar je vključeno 30-dnevno obdobje okrevanja in razmisleka), da se prostovoljno odloči o nadaljnjih možnostih, med katerimi je za žrtve državljane tretjih držav tudi možnost opredelitve, da kot priča sodeluje v kazenskem postopku zaradi kaznivega dejanja trgovine z ljudmi. Iz utemeljenih razlogov se lahko žrtvi dovoljenje zadrževanja podaljša še za največ tri mesece.

Namestitev v varni prostor

Žrtvam se med krizno namestitvijo ponudi dolgotrajnejša pomoč in namestitev v varni prostor. Namestitev v varnem prostoru izvaja nevladna oz. humanitarna organizacija, sofinancira jo Ministrstvo za notranje zadeve. Žrtev s pisno izjavo sprejme pomoč in nastanitev, s čimer pridobi pravice in obveznosti v zvezi z izvajanjem programa.

Namestitev žrtve v varni prostor zajema: 

  • ustrezno varno namestitev in oskrbo
  • materialno pomoč
  • pomoč pri zagotavljanju osnovnega zdravstvenega varstva
  • psihosocialno podporo in pomoč
  • informiranje in svetovanje v zvezi z njenimi pravicami v jeziku, ki ga razume 
  • pomoč pri urejanju statusa v Sloveniji
  • pomoč, ki zagotavlja, da so pravice in interesi žrtve zastopani na ustreznih stopnjah kazenskega pregona proti storilcem
  • pomoč pri vključevanju v okolje
  • prevajanje in tolmačenje
  • pomoč pri urejanju vrnitve v domovino.

Žrtev je dolžna spoštovati hišni red in sodelovati pri izvedbi individualnega programa pomoči in zaščite. V času namestitve je žrtvi zagotovljena vsa potrebna zaščita na podlagi predhodno izdelanega programa pomoči in zaščite. 

Za žrtve državljane tretjih držav je tovrstna oblika daljše namestitve v varnem prostoru pogojena z dovoljenjem za zadrževanje in dovoljenjem za začasno prebivanje. Te žrtve se po preteku 30-dnevnega obdobja za okrevanje in razmislek v programu krizne namestitve nameščajo v program namestitve v varni prostor za obdobje veljavnosti dovoljenja za zadrževanje.

Žrtvam trgovine z ljudmi se lahko izda dovoljenje za začasno prebivanje, če je pripravljena sodelovati kot priča v kazenskem postopku in bo njeno pričanje pomembno. Več v 50. členu Zakona o tujcih.

Namestitev v programu je prostovoljna in za žrtve državljane tretjih držav lahko traja do zaključka kazenskega postopka, medtem ko za druge žrtve zakonodaja ne določa roka. 

Žrtvam s posebnimi potrebami je zagotovljena ustrezna pomoč, še zlasti kadar so te potrebe posledica nosečnosti, zdravstvenega stanja, invalidnosti, duševnih ali psiholoških motenj oziroma hujših oblik psihičnega, telesnega ali spolnega nasilja, ki so ga utrpele.

Oskrbo žrtev trgovine z ljudmi zagotavljajo programi krizne in varne namestitve žrtev ter programi (re)integracije

Program krizne namestitve

Krizno namestitev financira Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, program pa je izvajala Slovenska karitas. Gre za celostno do 30 dni trajajočo oskrbo prepoznanih žrtev, tako odraslih kot otrok, ki potrebujejo takojšen umik iz zatečenega okolja. 

V letu 2018 je bilo v krizni prostor nameščenih 35 oseb: 33 državljanov Kitajske (5 žensk, 28 moških), državljanka Madagaskarja in državljanka Slovenije.

Skupaj je bilo v krizni namestitvi realiziranih 484 oskrbnih dni.

Program varne namestitve

Namestitev v varnem prostoru financira Ministrstvo za notranje zadeve. Gre za nadaljevalni program po krizni namestitvi, in sicer za vse prepoznane žrtve trgovine z ljudmi, ki potrebujejo nadaljnjo celovito oskrbo oziroma so pripravljene sodelovati z organi pregona v kazenskem postopku zoper storilce.

Program je od. 1. 1. 2018 do 28. 2. 2018 izvajala Slovenska karitas. V tem času sta bila  v njen varni prostor nameščeni dve osebi, in sicer državljanka Slovaške in njen mladoletni otrok. Februarja sta bila glede na posebnost potreb oba nameščena v alternativno obliko namestitve.

Od 1. 3. 2018 do konca leta je program izvajalo Društvo Ključ. V program so bile vključene dve osebi – žrtvi trgovine z ljudmi: državljanka Slovaške in njen sin, državljanja Madagaskarja in državljanka Slovenije.

Skupaj je bilo leta 2018 v varni namestitvi 528 oskrbnih dni.

Projekt PATS

Projekt PATS – Prepoznavanje, pomoč in zaščita žrtev trgovine z ljudmi in/ali spolnega nasilja v azilnih postopkih v Republiki Sloveniji je namenjen informiranju prosilcev za mednarodno zaščito o pojavu trgovine z ljudmi. Projekt je v letu 2018 izvajal Inštitut za afriške študije  . Program se delno financira iz evropskih in delno iz nacionalnih sredstev (proračun Urada za oskrbo in integracijo migrantov). V letu 2018 je bilo opravljenih 246 informativnih razgovorov (od tega 218 z mladoletniki brez spremstva in 28 z ženskami).