Projekti in programi

Oktober je mesec, posvečen Mesecu prostora, ki odpira ključna vprašanja o tem, kako načrtujemo, uporabljamo in soustvarjamo prostor. Pričel se bo 5. oktobra 2026 z obeležitvijo Svetovnega dne Habitata in Svetovnega dne arhitekture ter zaključil 31. oktobra s Svetovnim dnem mest.

Vremenska ujma v začetku junija 2026 je povzročila katastrofalne posledice na stanovanjskih, poslovnih in kmetijskih objektih ter na infrastrukturi in kmetijskih površinah. Da bi pomagala pospešiti sanacijo nastale škode, Vlada Republike Slovenije sprejema različne ukrepe.

Na podlagi tretjega odstavka 7. člena Zakona o podpornem okolju za podjetništvo (Uradni list RS, št. 102/07, 57/12, 82/13, 17/15, 27/17, 13/18 – ZSInv in 40/23 – ZZrID-A; v nadaljevanju ZPOP-1) je Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo pripravilo program ukrepov, s katerim se določajo zahteve in merila za dodelitev finančnih spodbud za podjetništvo in inovativnost.

Socialni sklad za podnebje je nov sklad Evropske unije, ki bo pripomogel k pravičnemu in vključujočemu zelenemu prehodu. Sklad je namenjen podpori ranljivim posameznikom, gospodinjstvom in mikro podjetjem. Slovenija bo iz sklada prejela 358 milijonov evrov, s katerimi bo financirala dostopnejšo trajnostno mobilnost, energetske prenove domov, vključevanje v energetske skupnosti ter svetovanje in podporo ranljivim skupinam.

Projekt LIFE24-CET-EEFINH podpira vzpostavitev nacionalnih središč za financiranje energetske učinkovitosti v 14 državah članicah EU.

Projekt GrEnEVO-Tran vključuje dejavnosti, ki se osredotočajo na pospešitev elektrifikacije prometne in logistične infrastrukture znotraj osrednjih mestnih in pomorskih vozlišč TEN-T v Sloveniji. Namenjen je ključnim izvajalcem javnih storitev in pristaniškim objektom ter podpira njihov prehod na delovanje z ničelnimi emisijami z uvedbo infrastrukture za polnjenje električnih vozil, sistemov sončne energije in strojev z ničelnimi emisijami.

Podnebne spremembe v Sloveniji že povzročajo pogostejše vročinske valove, požare, poplave in dolgotrajne suše, ki vplivajo na kmetijstvo, gozdarstvo, biodiverziteto, vodne vire, zdravje ljudi in infrastrukturo. Čeprav je država v preteklosti že veliko vložila v zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov, pa je področje prilagajanja šele zdaj deležno ustrezne pozornosti – in to z jasnim ciljem: zaščititi ljudi, naravo in infrastrukturo. Projekt se navezuje na Strateški okvir za prilagajanje podnebnim spremembam, sprejet leta 2016, in pomeni ključni korak k sistemski in dolgoročni odpornosti Slovenije. Z vključitvijo 14 partnerjev in 5 povezanih organizacij iz znanstvene, upravne, nevladne in lokalne sfere bo projekt do leta 2032 spodbujal sodelovanje, znanje in krepitev delovanja na vseh ravneh upravljanja.

Cilj projekta je izdelava, vzpostavitev in vzdrževanje informacijske rešitve DIPSIIP, ki bo omogočala spremljanje izvajanja prometne politike, investicij trajnostne mobilnosti in investicij infrastrukturnih projektov.

Evropska unija je zaradi izgube biotske raznovrstnosti in slabšanja stanja ekosistemov junija 2024 sprejela Uredbo o obnovi narave. Krovni cilj uredbe je do leta 2030 obnoviti vsaj 20 odstotkov vseh kopenskih in morskih območij Evropske unije (EU), do leta 2050 pa vse ekosisteme, ki potrebujejo obnovo. Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) pripravlja Nacionalni načrt za obnovo narave (NNON), ki bo ključni dokument za izvajanje uredbe o obnovi narave.

Slovenija je med 23. in 25. oktobrom 2024 gostila 10. zasedanje pogodbenic Konvencije o varstvu in rabi čezmejnih vodotokov in mednarodnih jezer, bolj znane kot Vodna konvencija, in s tem prevzela triletno predsedovanje biroju Vodne konvencije.

Strategija prilagajanja podnebnim spremembam je temeljni dokument za pripravo politik in usmeritev za prilaganje podnebnim spremembam. Strategija prilagajanja določa usmeritve za zmanjševanje ranljivosti in povečanje odpornosti naravnih in družbenih sistemov na trenutne in pričakovane vplive podnebnih sprememb.

Z namenom spodbujanja skladnega regionalnega razvoja se v skladu z Zakonom o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja določajo način medsebojnega usklajevanja države in občin pri načrtovanju regionalne politike in izvajanju nalog regionalnega razvoja, dejavnosti in opravljanje razvojnih nalog v razvojni regiji ter ukrepi regionalne politike.

Mehanizem Celostnih teritorialnih naložb je določen v šestem členu Uredbe o izvajanju uredb (EU) in (Euratom) na področju izvajanja evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 za cilj naložbe za rast in delovna mesta, preko katerega se na podlagi trajnostne urbane strategije, ki jo sprejme mestni oziroma občinski svet mestne občine, izvaja trajnostni razvoj mest.

Namen projekta je spodbujati razvoj celovitih rešitev večmodalnosti, ki povezujejo hojo, kolesarjenje in javni potniški promet kot privlačno alternativo uporabi osebnega avtomobila. S prenosom znanja iz držav z naprednimi večmodalnimi sistemi, analizo trenutnega stanja in izvedbo pilotnih projektov bo projekt odpravljal ključne vrzeli v prometni povezljivosti. Poseben poudarek bo na rešitvah, kot so varna parkirišča za kolesa, prevoz koles z JPP, souporaba koles ter omogočanje enostavnega odhoda s postaje JPP s preoblikovanjem ulic, ki povezujejo postajališča z mestnim središčem. Ob tem pa bo projekt prispeval tudi k razvoju strategij, akcijskih načrtov in krepitvi strokovnih kompetenc na področju trajnostne mobilnosti.

Sklad za modernizacijo je program Evropske unije, vzpostavljen za obdobje 2021-2030 za podporo naložbam v modernizacijo energijskih sistemov in izboljšanje energetske učinkovitosti v nekaterih državah članicah. Sklad za modernizacijo prispeva k doseganju ciljev evropskega zelenega dogovora s podporo zelenemu ter socialno pravičnemu prehodu in deluje pod odgovornostjo držav članic upravičenk.

V skladu s prvim odstavkom 136. člena Energetskega zakona (v nadaljnjem besedilu: EZ-2) lahko država z namenom zmanjševanja emisij toplogrednih plinov, povečanja energetske učinkovitosti in deleža obnovljivih virov energije v bruto rabi končne energije ter celovitega energetskega prestrukturiranja dodeljuje finančne spodbude za spodbujanje različnih naložb in aktivnosti, neposredno povezane s temi naložbami.

Drugi Švicarski prispevek je finančni instrument, ki se izvaja v obdobju 2019–2029 in je namenjen trinajstim državam članicam Evropske unije za zmanjševanje gospodarskih in socialnih razlik znotraj unije. Od skupno 1,102 milijarde švicarskih frankov je v okviru drugega Švicarskega prispevka Republiki Sloveniji namenjenih 16 milijonov švicarskih frankov.

Namen projekta je vzpostavitev čezmejne mreže javno dostopnih hitrih polnilnih mest velikih moči za lahka in težka električna vozila vzdolž jedrnega in celovitega cestnega omrežja TEN-T v petih kohezijskih državah – Sloveniji, Madžarski, Hrvaški, Poljski in Slovaški. Projekt je usmerjen v sistematično zapolnjevanje infrastrukturnih vrzeli na ključnih prometnih koridorjih EU ter zagotavljanje neprekinjene, interoperabilne in uporabnikom prijazne polnilne infrastrukture za čezmejno mobilnost. V projektu sodelujejo 4 konzorcijski partnerji - Allego (Nizozemska), Petrol (Slovenija, Hrvaška), Greenway (Poljska) in Emobility Solutions (Madžarska).

Namen projekta FS-e-FUTURE je nakup, razvoj in implementacija celovite elektrifikacije ter hkratna razširitev in obnova elektroenergetske infrastrukture na letališču Jožeta Pučnika Ljubljana, ki ga upravlja družba Fraport Slovenija d.o.o.. Letališče leži na stičišču dveh glavnih koridorjev cestnega TEN-T omrežja: Baltsko-Jadranskega in Sredozemskega in je osrednje slovensko mednarodno letališče. Projekt je usmerjen v sistemsko razogljičenje zemeljskih operacij (Ground Handling Operations) z nadomeščanjem obstoječih dizelskih in drugih fosilnih energentov z električno energijo, ter v povečanje energetske učinkovitosti in zanesljivosti napajanja kritične letališke infrastrukture.

Namen projekta GrEn4Tran je, da se z vzpostavitvijo polnilne infrastrukture za električna vozila in oskrbovalne infrastrukture za polnjenje vozil na vodik ter z uporabo obnovljivih virov energije prispeva k preobrazbi in nadgradnji slovenskega prometnega in logističnega sistema, predvsem v sektorju javnega potniškega avtobusnega prometa in edinem slovenskem tovornem pristanišču Luki Koper. Konzorcij projekta sestavljajo 4 projektni partnerji: Energetika Ljubljana d.o.o., Luka Koper d.d., Arriva d.o.o., JPP Ljubljana d.o.o.