Podnebni svet

Podnebni svet je neodvisno znanstveno posvetovalno telo Vlade Republike Slovenije za podnebno politiko. Delovanje članov Podnebnega sveta s šestletnim mandatom obsega znanstveno svetovanje v obliki strokovnih mnenj in priporočil o že uveljavljenih in predlaganih ukrepih podnebne politike.

Naloge Podnebnega sveta

Podnebni svet pripravlja strokovna mnenja in priporočila Vladi RS o uveljavljenih in predlaganih ukrepih podnebne politike ter o njihovi skladnosti z ratificiranimi mednarodnimi pogodbami in pravnim redom EU s področja podnebnih sprememb. Naloge Podnebnega sveta obsegajo predvsem:

  1. spremljanje izvajanja in revizije Dolgoročne podnebne strategije Republike Slovenije, Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta Slovenije (NEPN) ter drugih strateških dokumentov, ki urejajo blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, opredeljevanje do poročil o njihovem izvajanju ter predlaganje ukrepov za njihovo učinkovito izvajanje;
  2. predlaganje ukrepov za blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje ter za njihovo izvajanje v skladu z najnovejšimi znanstvenimi dognanji in prispevanje k celoviti obravnavi čezsektorskih ukrepov glede podnebnih sprememb;
  3. sodelovanje pri pripravi predpisov in drugih aktov s področja podnebnih sprememb;
  4. priprava letnega poročila o svojem delu, ki se javno objavi na osrednjem spletnem mestu državne uprave;
  5. sodelovanje s strokovnimi ustanovami na področju podnebnih sprememb in z lokalnimi skupnostmi.

Videoposnetki iz sej Podnebnega sveta

  • Nacionalna gozdna inventura kot vir podatkov za LULUCF

    V predavanju Dr. Mitja Skudnik (GOZDIS) Podnebnemu svetu predstavi nacionalno gozdno inventuro (NGI) kot mednarodno priznan vir podatkov o gozdovih za sektor LULUCF (angleško LULUCF – Land Use, Land-Use Change and Forestry). NGI je trajno zasnovana, kar omogoča tudi napovedovanje razvoja gozdov v prihodnosti.

  • Demografija slovenskih gozdov na podlagi podatkov nacionalne gozdne inventure

    Dr. Gal Kušar (GOZDIS) v predavanju za Podnebni svet pojasni pomen aktivnega gozdnega gospodarjenja. Le-to je ključnega pomena, da gozdovi ne zastarajo. V zastaranih gozdovih namreč nastane večja škoda ob naravnih motnjah, večji je delež sanitarnih sečenj in manjši prirastek, posledično tudi manjši ponor. Spremembe podnebja so povezane s spreminjanjem deleža drevesih vrst (npr. smreka na nižje ležečih rastiščih bo uspevala le še kakih 20 do 30 let).

  • Emisije toplogrednih plinov iz LULUCF sektorja

    Dr. Boštjan Mali (GOZDIS) Podnebnemu svetu predstavi projekcije emisij za sektor LULUCF (angleško LULUCF – Land Use, Land-Use Change and Forestry). Izpostavi dejstvo, da se od leta 2014 ponori zmanjšujejo. Predstavi tudi metodologijo, ki se uporablja za izračunavanje emisij toplogrednih plinov na področju sektorja LULUCF: izračuni kažejo na neugoden trend za Slovenijo.

O strukturi Podnebnega sveta

Kandidati za člane Podnebnega sveta so neodvisni strokovnjaki s področja blaženja podnebnih sprememb in prilagajanja nanje, ki zastopajo tako naravoslovne in tehnične vede kot tudi družboslovne in humanistične vede. Ministrstvu, pristojnemu za podnebne spremembe, kandidate za člane Podnebnega sveta predlagajo:

  • javne univerze predlagajo štiri člane,
  • Slovenska akademija znanosti in umetnosti predlaga tri člane,
  • nevladne organizacije predlagajo dva člana.

Vlada RS izmed predlaganih kandidatov imenuje člane Podnebnega sveta za obdobje šestih let z možnostjo enkratnega ponovnega imenovanja. 

Prvi člani Podnebnega sveta so bili imenovani 22. 6. 2023 s Sklepom Vlade RS o imenovanju članov Podnebnega sveta.

Zakaj potrebujemo znanstveno posvetovalno telo za podnebno politiko?

V času, ko smo priča izrazitim spremembam v našem okolju, zlasti zviševanju temperatur, spremembi padavinskega režima in pojavu ekstremnih vremenskih dogodkov, je potrebno vseskozi krepiti znanje o vplivih podnebnih sprememb na okolje in o načinih, kako se prilagoditi nanje. Zaradi nujnosti čim hitrejšega ukrepanja, učinkovitega izvajanja veljavne zakonodaje, vključevanja najnovejših znanstvenih dognanj v soočanje s podnebnimi spremembami ter razvijanja novih pristopov za prilagajanje podnebnim spremembam, se je pojavila potreba po sodelovanju tako z različnimi znanstvenimi ustanovami, civilno družbo in nenazadnje tudi lokalnimi skupnostmi, ki najbolj občutijo podnebne spremembe v lastnem okolju. S tem namenom je Vlada RS na podlagi Zakona o varstvu okolja (ZVO-2) leta 2022 sprejela Poslovnik Podnebnega sveta, ki ureja način delovanja Podnebnega sveta. Nato je 31. 5. 2023 izdala Odlok o ustanovitvi Podnebnega sveta in s tem osnovala pogoje za konstituiranje prvega slovenskega znanstvenega posvetovalnega telesa za podnebno politiko.

  • Ustanovitev 3. 6. 2023

Novice

Na vrh strani