Upravljanje z divjadjo

Upravljanje z divjadjo

Načrtovanje upravljanja z divjadjo mora izhajati iz stanja populacij divjadi in njenega življenjskega okolja ter njunega medsebojnega odnosa.

Nosilec načrtovanja in spremljanja stanja divjadi je Zavod za gozdove Slovenije, ki pripravi in izdela predloge dvoletnih lovsko upravljavskih načrtov območij. Usmeritve, ki jih določajo načrti, so napisane na podlagi smernic desetletnih gozdnogospodarskih in lovsko upravljavskih načrtov območij (območni načrti) za obdobje 2011–2020.

Nosilci trajnostnega gospodarjenja z divjadjo pa so upravljavci lovišč s podeljeno koncesijo in upravljavci lovišč s posebnim namenom.

Dolgoročni načrti lovsko upravljavskih območij

V dolgoročnem lovsko upravljavskem načrtu lovsko upravljavskega območja so določene temeljne usmeritve za ohranjanje in razvoj populacij posameznih vrst divjadi v lovsko upravljavskem območju ter načela posegov v populacije posameznih vrst divjadi z lovom. Dolgoročni načrt lovsko upravljavskega območja in dolgoročni načrt gozdnogospodarskega območja smo pripravili kot skupen gozdnogospodarski in lovsko upravljavski načrt območja.

Dvoletni načrti lovsko upravljavskih območij

V dvoletnih lovsko upravljavskih načrtih lovsko upravljavskih območij so določene vrste in obseg ukrepov za ohranitev populacij vrst divjadi in naravnega ravnovesja med divjadjo in okoljem, ki jih morajo opraviti upravljavci.

Dvoletni načrti lovsko upravljavskih območij določajo odvzem divjadi ter načrtovana dela za vzdrževanje življenjskega okolja divjadi. 

Stanje posameznih vrst divjadi

Od velike divjadi so najštevilčnejše vrste parkljastih rastlinojedov, še zlasti sta po celotnem ozemlju Slovenije splošno razširjena srna in divji prašič, nekoliko manjša pa je razširjenost navadnega jelena in gamsa. Alpskega kozoroga najdemo v prostorsko omejenih skupinah v Karavankah in Julijskih Alpah, medtem ko sta dve avtohtoni vrsti, damjak in muflon, prisotni v prostorsko omejenih kolonijah.

Cilj trajnostnega gospodarjenja z rastlinojedimi parkljarji (jelenjad, srnjad, muflon, gams in damjak) in divjim prašičem so zdrave populacije divjadi s stabilno spolno in starostno strukturo, ki so usklajene tudi s populacijami drugih vrst in njihovim okoljem.

Stanje male poljske divjadi (kune, lisice, jazbeci, race, šoje itd.) se je po več kot desetletju regresije začelo rahlo izboljševati, kar lahko delno pripišemo tudi strožji zakonodaji in upoštevanju predpisov ter navodil pri uporabi kemičnih zaščitnih sredstev.

Stanje se je izboljšalo tudi na tistih področjih, kjer se je zaradi garij in povečanega lova (lisice, kune belice in zlatice) znižala številčnost plenilcev male divjadi.

Lovne dobe posameznih vrst divjadi

Divjad je dovoljeno loviti v naslednjih lovnih dobah:

Srna:

• srnjak, lanščak: od 1. maja do 31. oktobra,
• srna, mladiči obeh spolov: od 1. septembra so 31. decembra,
• mladica: od 1. maja do 31. decembra;

Navadni jelen:

• jelen: od 16. avgusta do 31. decembra,
• košuta: od 1. septembra do 31. decembra,
• teleta obeh spolov: od 1. septembra do 31. januarja,
• junica, lanščak: od 1. julija do 31. januarja;

Damjak:

• jelen: od 16. avgusta do 31. decembra,
• košuta: od 1. septembra do 31. decembra,
• teleta obeh spolov: od 1. septembra do 31. januarja,
• junica, lanščak: od 1. julija do 31. januarja;

Muflon:

• oven, lanščaki obeh spolov in jagneta obeh spolov: od 1. avgusta do 28. februarja,
• ovca: od 1. avgusta do 31. decembra;

Gams:

• kozel, koza, kozliči obeh spolov, enoletni obeh spolov: od 1. avgusta do 31. decembra;

Kozorog:

• kozel, koza, kozliči obeh spolov, enoletni obeh spolov: od 1. avgusta do 31. decembra;

Divji prašič:

• merjasec: :od 1. januarja do 31. decembra,
• svinja: od 1. julija do 31. januarja,
• ozimci in lanščaki obeh spolov: od 1. januarja do 31. decembra;

Poljski zajec: od 1. oktobra do 15. decembra;

Kuna belica, kuna zlatica: od 1. novembra do 28. februarja;

Jazbec: od 1. avgusta do 31. decembra;

Lisica: od 1. julija do 15. marca;

Rakunasti pes: od 1. avgusta do 31. marca;

Šakal: od 1. julija do 15. marca;

Navadni polh: od 1. oktobra do 30. novembra;

Alpski svizec: od 1. septembra do 30. oktobra;

Pižmovka: od 1. januarja do 31. decembra;

Nutrija: od 1. januarja do 31. decembra;

Fazan: od 1. septembra do 28. februarja;

Poljska jerebica (gojena): od 1. septembra do 15. novembra;

Raca-mlakarica: od 1. septembra do 15. januarja;

Šoja: od 1. avgusta do 28. februarja;

Sraka: od 1. avgusta do 28. februarja;

Siva vrana: od 1. avgusta do 28. februarja.

Raziskave na področju divjadi in lovstva

Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v okviru ciljnih raziskovalnih projektov sofinanciramo raziskave tudi na področju upravljanja z divjadjo. Razpisani raziskovalni projekti so nam v pomoč pri reševanju strokovnih vprašanj in oblikovanju politik.