Šolske knjižnice

Šolske knjižnice so nepogrešljiv del javnega izobraževalnega sistema na Slovenskem vse od njegovega nastanka v zadnji četrtini 18. stoletja. Ker mora imeti vsaka šola knjižnico, je ključno strokovno vodenje usposobljene osebe, ki upravlja gradivo ter podpira učence, dijake in strokovne delavce pri učenju, poučevanju in kakovostnem preživljanju prostega časa. V okviru knjižnice deluje tudi učbeniški sklad, ki ga morajo zagotavljati vse javne osnovne šole.

Z zadnjo spremembo Zakona o knjižničarstvu iz leta 2015 šolske knjižnice niso več opredeljene kot del knjižnične javne službe. Od tedaj šolske knjižnice izvajajo dejavnost, ki podpira poučevanje in učenje ter je priznana kot sestavni del javne službe na področju vzgoje in izobraževanja.

Kljub spremembi statusa šolske knjižnice ostajajo del slovenskega knjižničnega informacijskega omrežja. Še naprej delujejo v okviru Kooperativnega online bibliografskega sistema in servisa (COBISS), pri čemer je velika večina že povezana v COBISS.SI.

V pripravi sta nov pravilnik o delovanju šolskih knjižnic in krovna strategija. Na ravni posamezne šole pa je predvideno tudi oblikovanje razvojne strategije šolskega knjižničarstva, ki bo povezano z razvojnim programom šole.

Statistične meritve

S spremljanjem delovanja šolskih knjižnic se zagotavlja ustrezna podlaga za urejanje tega področja. Statistične meritve v knjižnicah pomenijo sistematično zbiranje podatkov o njihovem delovanju, s katerimi je mogoče ocenjevati učinkovitost, obseg storitev in razvoj. Gre za redno zbiranje in analiziranje kazalnikov, kot so velikost zbirke, letni prirast gradiva, izposoja, število uporabnikov, število zaposlenih in opravljenih ur, obiski, proračun za nakup gradiva in dejavnosti, uporaba elektronskih virov ter izvedene dejavnosti in programi. Ti podatki omogočajo spremljanje stanja knjižnic, načrtovanje razvoja in financiranja ter primerjave med različnimi tipi šol in knjižnic.

Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK) je statistične meritve prvič izvedla za šolsko leto 2015/16, pred tem pa jih je po koledarskem letu izvajal Statistični urad Republike Slovenije (SURS). Sprememba je omogočila uskladitev z letnim ritmom delovanja šol in s tem bolj neposredno obravnavo šolskih knjižnic kot dela izobraževalnega procesa. Hkrati vključitev NUK kot specializirane ustanove prispeva k večji kakovosti in konsistentnosti zbranih podatkov, ki temeljijo na ustreznih standardih ISO. V šolskem letu 2022/23 je za 7.196.081 enot gradiva skrbelo 712 šolskih knjižnic, izposojenih pa je bilo 3.827.761 enot gradiva.

Knjižnično informacijsko znanje (KIZ)

Najpomembnejša dokumenta na področju šolskega knjižničarstva sta Kurikul knjižnično-informacijskih znanj za osnovno šolo (2009) in Kurikul knjižnično-informacijskih znanj za gimnazije (2008). Temeljita na pedagoški vlogi knjižničarja in kot osnovo šolske knjižnice določata usposobljenega knjižničarja ter organizirano zbirko gradiva in informacij za potrebe učencev, učiteljev in drugih strokovnih delavcev.

Kurikula sta bila oblikovana zaradi vsebinske vpetosti šolske knjižnice v vzgojno-izobraževalni proces. Jasno določata vsebino in obseg dejavnosti šolske knjižnice v okviru šole ter se osredotočata na razvoj informacijske in bralne pismenosti.

Knjižnično-informacijsko znanje je medpredmetna tema, ki dosega cilje z uporabo informacij iz različnih predmetnih področij. Vključuje elemente informacijske pismenosti ter poudarja uporabo knjižnice, dostopnih informacijskih virov in sodobnih digitalnih tehnologij. Namen je reševanje nalog in problemov na različnih ravneh zahtevnosti.

Knjižnično zbirko dopolnjujejo pripomočki in oprema za pridobivanje ter uporabo informacij. Šolski knjižničar dejavnosti organizira tako, da podpirajo učenje ter uresničevanje ciljev šole.

Šolska knjižnica v kurikulu deluje kot celota, ki s knjižničnimi storitvami podpira pouk, program knjižnično-informacijskega znanja pa učence navaja na samostojno učenje in je sestavni del medpredmetnih vsebin.

Predstavljena je kot odprto informacijsko učno okolje, ki omogoča učenje in poučevanje ter prilagajanje različnim potrebam posameznikov in skupin. Prispeva k sodobnim oblikam dela, kot so sodelovalno, projektno in raziskovalno učenje, reševanje problemov ter timsko poučevanje.

Z raznoliko zbirko in odprtim dostopom spodbuja medkulturnost ter vključevanje vseh učencev, ne glede na starost, jezik, kulturo ali posebne potrebe. Podpira razvoj bralne, pisne in digitalne pismenosti, upravljanje informacij ter uresničevanje ciljev posameznih predmetov in medpredmetnih vsebin. Sodeluje tudi s starši, splošnimi knjižnicami in drugimi partnerji v okolju.

S programi in storitvami šolska knjižnica prispeva k razvoju ključnih kompetenc učencev:

sporazumevanja v maternem in tujih jezikih,
matematične, naravoslovne in tehnološke pismenosti,
digitalne pismenosti,
učenja učenja ter socialnih in državljanskih kompetenc.

Ob tem krepi samoiniciativnost, podjetnost ter kulturno zavest in izražanje.

Šolski knjižničar

Šolski knjižničar je lahko posameznik, ki je dokončal univerzitetni študijski program bibliotekarstva ali magistrski študijski program druge stopnje s področja šolskega knjižničarstva ali bibliotekarstva ter pedagoško-andragoški modul. Več o tem: Knjižničar v vzgoji in izobraževanju, Državni portal za poslovne subjekte (SPOT)

Za uspešno delo šolske knjižnice je ključnega pomena sodelovanje šolskega knjižničarja z vodstvom zavoda ter učiteljskim zborom oziroma strokovnimi delavci.

Ključni partnerji šolskega knjižničarstva

Zavod Republike Slovenije za šolstvo (ZRSŠ) na področju šolskega knjižničarstva opravlja številne naloge. Sodeluje pri spremljanju in izvajanju predpisov, ki urejajo delovanje šolskih knjižnic. Strokovno podpira pripravo strategije razvoja šolskega knjižničarstva ter bo v prihodnje sodeloval tudi pri njenem udejanjanju skozi razvojne načrte šolskih knjižnic. Pripravlja strokovne podlage in razvija, uvaja, spremlja ter evalvira kurikule knjižnično-informacijskega znanja. Izvaja raziskovalno in svetovalno delo na področju vzgoje in izobraževanja ter organizira nadaljnje izobraževanje in usposabljanje strokovnih delavcev. ZRSŠ skrbi za sprotno informiranje knjižničarjev in pripravlja strokovna izvedenska mnenja v postopkih inšpekcijskega nadzora.

Poleg strokovne podpore šolskemu knjižničarstvu ZRSŠ že več kot 30 let izdaja revijo Šolska knjižnica. Revija poudarja vlogo knjižnice pri razvoju bralne pismenosti in bralne kulture ter pri razvijanju informacijske pismenosti. Namenjena je tudi vključevanju knjižničnih dejavnosti v poučevanje in učenje ter vključuje tematske poudarke. Objavlja številne preverjene primere dobre prakse za vse stopnje in področja izobraževanja.

Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK) prav tako izvaja javno službo na področju šolskega knjižničarstva. Zakonodaja ji nalaga pristojnosti v zvezi s pripravo pravilnika o delovanju šolskih knjižnic in strategije razvoja šolskega knjižničarstva ter izvedbo rednih statističnih meritev šolskih knjižnic. Opravlja tudi druge naloge razvojnega in svetovalnega dela, vključno z zagotavljanjem strokovnega usposabljanja knjižničarjev ter opravljanjem nalog centra za razvoj knjižnic.

Sekcija za šolske knjižnice pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije (ZBDS) se osredotoča na strokovni razvoj šolskih knjižničarjev, izmenjavo dobrih praks ter sodelovanje z državnimi institucijami s pristojnostmi na področju šolskega knjižničarstva. Spodbuja promocijo branja in informacijske pismenosti med učenci in dijaki ter zastopa interese šolskih knjižnic.

Sekcija šolskih knjižničarjev pri Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (SVIZ) ima v ospredju izboljšanje položaja šolskih knjižničarjev in njihovih delovnih pogojev.

Šolske knjižnice sodelujejo tudi s splošnimi knjižnicami ter drugimi kulturnimi ustanovami na področju bralne kulture, med njimi Bralno značko Slovenije (ZPMS), Bralnim društvom Slovenije in drugimi organizacijami.

Knjižnično gradivo

Knjižnično gradivo obsega objavljene tiskane, zvočne, slikovne, elektronske ali drugače tehnično izdelane zapise v fizični ali elektronski obliki, ki jih knjižnice zbirajo in posredujejo javnosti ter so namenjeni kulturi, izobraževanju, raziskovanju in informiranju.
Razdeljeno je na knjižno gradivo, kot so knjige, brošure in revije, razmnožene na papirju, ter na neknjižno gradivo na drugih nosilcih zapisa, na primer kartografsko gradivo, glasbene tiske, avdiovizualno gradivo in elektronske vire.

Knjižnična zbirka je prepoznavni znak vsake knjižnice. Odraža njeno poslanstvo, okolje, v katerem deluje, ter usmerjenost v razvoj informacijske in bralne pismenosti. Hkrati je izraz kakovosti in učinkovitosti nabavne politike.

Knjižnično zbirko dopolnjujejo pripomočki in oprema za pridobivanje ter uporabo informacij, šolski knjižničar pa knjižnično dejavnost organizira tako, da podpira učenje in prispeva k uresničevanju pedagoških ciljev šole.

Zakonodaja

Knjiga je orožje, vzemi jo v roke!