Temeljna načela

Delodajalec je dolžan izvajati take preventivne ukrepe in izbirati take delovne in proizvajalne metode, ki bodo zagotavljale večjo stopnjo varnosti in zdravja pri delu, ter bodo vključene v vse aktivnosti delodajalca na vseh organizacijskih ravneh. 
 
Delodajalec izvaja ukrepe tako, da pri tem upošteva naslednja temeljna načela:

• izogibanje nevarnostim;
• ocenjevanje tveganj;
• obvladovanje nevarnosti pri viru;
• prilagajanje dela posamezniku z ustreznim oblikovanjem delovnega mesta in delovnega okolja, delovnih prostorov, delovnih in tehnoloških postopkov, izbiro delovne in osebne varovalne opreme ter delovnih in proizvajalnih metod, še zlasti pa tako, da odpravlja monotono delo ter pogoje z vsiljenim ritmom dela in ostale zdravju škodljive okoliščine (humanizacija dela);
• prilagajanje tehničnemu napredku;
• nadomeščanje nevarnega z nenevarnim ali manj nevarnim;
• razvijanje celovite varnostne politike, ki vključuje tehnologijo, organizacijo dela, delovne pogoje, medčloveške odnose ter dejavnike delovnega okolja;
• dajanje prednosti kolektivnim varnostnim ukrepom pred individualnimi;
• dajanje ustreznih navodil in obvestil delavcem.

Obveznosti delodajalcev

Delodajalec mora pisno oceniti tveganja, katerim so delavci izpostavljeni ali bi lahko bili izpostavljeni pri delu, po postopku, ki obsega zlasti: 

• identifikacijo oziroma odkrivanje nevarnosti;
• ugotovitev, kdo od delavcev bi bil lahko izpostavljen identificiranim nevarnostim;
• oceno tveganja, v kateri sta upoštevana verjetnost nastanka nezgod pri delu, poklicnih bolezni oziroma bolezni v zvezi z delom in resnost njihovih posledic;
• odločitev o tem, ali je tveganje sprejemljivo;
• odločitev o uvedbi ukrepov za zmanjšanje nesprejemljivega tveganja. 

Delodajalec mora popraviti in dopolniti oceno tveganja vsakokrat: 

• ko obstoječi preventivni ukrepi varovanja niso zadostni oziroma niso več ustrezni;
• ko se spremenijo podatki, na katerih je ocenjevanje temeljilo;
• ko obstajajo možnosti in načini za izpopolnitev oziroma dopolnitev ocenjevanja.

Delodajalec mora po izvedenem ocenjevanju tveganja za varnost in zdravje pri delu izdelati in sprejeti izjavo o varnosti z oceno tveganja v pisni obliki, ki glede na vrsto in obseg dejavnosti vsebuje zlasti: 

• načrt za izvedbo predpisanih zahtev in ukrepov;
• načrt in postopke za izvedbo ukrepov v primerih neposredne nevarnosti;
• opredelitev obveznosti in odgovornosti odgovornih oseb delodajalca in delavcev za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu.

V izjavi o varnosti z oceno tveganja delodajalec na podlagi strokovne ocene izvajalca medicine dela določi posebne zdravstvene zahteve, ki jih morajo izpolnjevati delavci za določeno delo, v delovnem procesu, ali za uporabo posameznih sredstev za delo. 

V izjavi o varnosti mora delodajalec k pisni oceni tveganja priložiti zapisnik o posvetovanju z delavci oziroma njihovimi predstavniki.

Delodajalec mora zagotavljati varnost in zdravje pri delu v skladu z izjavo o varnosti z oceno tveganja zlasti tako, da: 

• poveri opravljanje nalog varnosti pri delu strokovnemu delavcu, izvajanje zdravstvenih ukrepov pa izvajalcu medicine dela;
• obvešča delavce o uvajanju novih tehnologij in sredstev za delo ter o nevarnostih za nezgode, poklicne bolezni in bolezni, povezane z delom, ter izdaja navodila za varno delo;
• usposablja delavce za varno in zdravo delo;
• zagotavlja delavcem osebno varovalno opremo in njeno uporabo, če sredstva za delo in delovno okolje kljub varnostnim ukrepom ne zagotavljajo varnosti in zdravja pri delu;
• z obdobnimi preiskavami škodljivosti delovnega okolja preverja ustrezne delovne razmere;
• z obdobnimi pregledi in preizkusi delovne opreme preverja njihovo skladnost s predpisi o varnosti in zdravju pri delu;
• zagotavlja varno delovno okolje in uporabo varne delovne opreme.

Pravice in dolžnosti delavca

• Delavec ima pravico do dela in delovnega okolja, ki mu zagotavlja varnost in zdravje pri delu.
• Delavec mora spoštovati in izvajati ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu.
• Delavec mora opravljati delo s tolikšno pazljivostjo, da varuje svoje življenje in zdravje ter življenje in zdravje drugih oseb.
• Delavec mora uporabljati sredstva za delo, varnostne naprave in osebno varovalno opremo skladno z njihovim namenom in navodili delodajalca, pazljivo ravnati z njimi in skrbeti, da so v brezhibnem stanju.
• Delavec ne sme delati ali biti na delovnem mestu pod vplivom alkohola, drog ali drugih prepovedanih substanc.
• Delavec lahko odkloni delo, kadar je delodajalec opustil svoje dolžnosti v zvezi z usposabljanjem za varno delo, zdravstvenimi pregledi, obveznostmi v zvezi z obveščanjem in seznanjanjem delavcev in ko mu grozi nevarnost za življenje in zdravje.
• Delavec ima pravico do zdravstvenih pregledov, ki ustrezajo tveganjem za varnost in zdravje pri delu ter dolžnost, da se zdravstvenega pregleda, če je določen v skladu z zakonom, udeleži.
• Delavci imajo pravico, da sodelujejo pri obravnavi o vseh vprašanjih, ki zadevajo zagotavljanje varnega in zdravega dela.

Vsi ukrepi, ki jih delodajalec izvaja z namenom zagotovitve varnosti in zdravja pri delu so za delavce brezplačni.

Naloge strokovnega delavca v zvezi z zagotavljanjem varnosti pri delu

Za nenehno izboljševanje varnosti in zdravja pri delu strokovni delavec opravlja zlasti naslednje naloge:

• svetuje delodajalcu pri načrtovanju, izbiri, nakupu in vzdrževanju sredstev za delo;
• svetuje delodajalcu glede delovnega okolja in opreme delovnih mest;
• usklajuje ukrepe za preprečevanje psihosocialnih tveganj;
• izdeluje strokovne podlage za izjavo o varnosti;
• opravlja obdobne preiskave škodljivosti v delovnem okolju;
• opravlja obdobne preglede in preizkuse delovne opreme;
• opravlja notranji nadzor nad izvajanjem ukrepov za varno delo;
• izdeluje navodila za varno in zdravo delo;
• spremlja stanje v zvezi z nezgodami pri delu, odkriva vzroke zanje in pripravlja poročila za delodajalca s predlogi ukrepov;
• pripravlja in izvaja usposabljanje delavcev za varno delo;
• sodeluje z izvajalcem medicine dela.

Zdravstveno varstvo pri delu

Izvajalec medicine dela opravlja, odvisno od vrste dejavnosti delodajalca ter vrste in stopnje tveganj za nastanek nezgod pri delu, poklicnih bolezni in bolezni, povezanih z delom delavcev, zlasti naslednje naloge:

• sodeluje pri izdelavi strokovnih podlag za izjavo o varnosti;
• izvaja zdravstvene preglede delavcev;
• seznanja delavce s tveganji, povezanimi z njihovim delovnim mestom in delovnim okoljem, ki lahko privedejo do funkcionalnih okvar, bolezni ali invalidnosti;
• spremlja in analizira stanje v zvezi s poklicnimi boleznimi ter boleznimi, povezanimi z delom, ter odkriva vzroke;
• pripravlja poročila za delodajalce glede na ugotovitve iz analiz zdravstvenega stanja delavcev, ugotovljenega na zdravstvenih pregledih, analiz funkcionalnih okvar, nezgod pri delu, poklicnih bolezni, bolezni, povezanih z delom, in delovne invalidnosti. Poročila morajo vsebovati tudi predloge izboljšav delovnega procesa z namenom dopolnitve ali nadgradnje ukrepov v zvezi z zdravjem pri delu;
• sodeluje v procesu poklicne rehabilitacije ter svetuje pri izbiri drugega ustreznega dela;
• sodeluje pri pripravi načrta delodajalca za dajanje prve pomoči ter sodeluje pri usposabljanju delavcev in delodajalcev za splošne in posebne ukrepe prve pomoči.

Samozaposleni delavci

Samozaposlena oseba je oseba, ki opravlja pridobitno ali drugo poklicno dejavnost kot edini ali glavni poklic, ne zaposluje drugih delavcev in v delovni proces ne vključuje drugih oseb. Kot samozaposlena oseba se šteje tudi oseba, ki je v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju zavarovana kot kmet, ne zaposluje drugih delavcev in v delovni proces vključuje samo svoje družinske člane na kmetijah.

Samozaposlena oseba je odgovorna za svojo varnost in zdravje ter za varnost in zdravje drugih oseb, na katere vplivajo njena dejanja ali opustitve.

Samozaposlena oseba mora oceniti tveganje. Če pri tem ugotovi, da obstajajo nevarnosti za nezgode, poklicne bolezni in bolezni, povezane z delom, mora izdelati pisno izjavo o varnosti z oceno tveganja ter določiti ukrepe za zagotovitev varnosti in zdravja pri delu.

Samozaposlena oseba mora pri svojem delu uporabljati sredstva za delo in osebno varovalno opremo, ki ustreza tveganjem pri delu ter predpisanim varnostnim in zdravstvenim zahtevam ter, skladno z vrsto in naravo dejavnosti, s katero se ukvarja, sprejeti ukrepe za zagotovitev varstva pred požarom.

Samozaposlena oseba mora inšpekciji dela prijaviti nezgodo pri delu, zaradi katere je nezmožna za delo več kot tri delovne dni, ugotovljeno poklicno bolezen in nevarni pojav.

Zdravstveni pregledi delavcev

Delodajalec mora delavcem zagotoviti zdravstvene preglede, ki ustrezajo tveganjem za varnost in zdravje pri delu.

V smislu zagotavljanja zdravstvenih pregledov delavcev s strani delodajalca sta pomembna tudi pojma delavca in delodajalca. Delavec je oseba, ki pri delodajalcu opravlja delo (se vključuje v delovni proces delodajalca) na podlagi pogodbe o zaposlitvi ter tudi vsaka oseba, ki na kakršni koli drugi pravni podlagi (najpogosteje delo dijakov ali študentov na podlagi študentskih napotnic, delo dijakov ali študentov na praksi zaradi usposabljanja, sezonska in druga kratkotrajna dela na podlagi podjemnih pogodb) opravlja delo za delodajalca oziroma se vključuje v njegov delovni proces. Delodajalca pa predstavlja vsaka pravna ali fizična oseba ali drug subjekt, ki zaposluje delavca na podlagi pogodbe o zaposlitvi, ravno tako pa predstavlja delodajalca vsaka oseba, ki na kakršnikoli drugi pravni podlagi zagotavlja delo delavcu. Delodajalca predstavlja tudi uporabnik, h kateremu so v skladu s predpisi, ki urejajo delovna razmerja, posredovani delavci s strani delodajalca, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku.

Delodajalec mora delavcem zagotoviti zdravstvene preglede (predhodni preventivni zdravstveni pregledi, usmerjeni obdobni preventivni zdravstveni pregledi, drugi usmerjeni preventivni zdravstveni pregledi), če to narekujejo posebne zdravstvene zahteve za delovno mesto, na katerem delavec opravlja delo in/ali kadar ukrep zagotavljanja zdravstvenih pregledov izhaja iz ocene tveganja ali predpisov. Če mora delavec na konkretnem delovnem mestu izpolnjevati posebne zdravstvene zahteve, je le te delodajalec dolžan določiti v oceni tveganja na podlagi izdelane strokovne ocene izvajalca medicine dela. Delodajalec opredeli izvajanje zdravstvenih pregledov tudi upoštevajoč vse predpise, ki opredeljujejo dolžnost delodajalcev za zagotavljanje zdravstvenih pregledov na določenem delovnem mestu. Vsebina in obseg zdravstvenih pregledov sta odvisna od opredeljenih posebnih zdravstvenih zahtev za opravljanje konkretnega dela ali od ugotovljenih tveganj na konkretnem delovnem mestu. Če tveganj na konkretnem delovnem mestu ni ugotovljenih in opredeljenih v oceni tveganja oziroma v oceni tveganja niso opredeljene posebne zdravstvene zahteve ali zahteva po izvedbi zdravstvenega pregleda ne izhaja iz veljavne zakonodaje, potem predhodni in obdobni zdravstveni pregledi delavca niso zahtevani.

Delodajalec zaradi ugotovitve kandidatove zdravstvene zmožnosti za opravljanje dela, na svoje stroške napoti kandidata na predhodni zdravstveni pregled. Splošna zdravstvena sposobnost ni več pogoj za sklenitev delovnega razmerja oziroma za opravljanje dela na drugi podlagi. Tako predhodno zdravstveni pregledi niso obvezni v smislu ugotavljanja delazmožnosti pred pričetkom opravljanja dela, razen v primeru opredeljenih posebnih zdravstvenih zahtev delovnega mesta, prisotnih tveganj za varnost in zdravje na delovnih mestih ali zahtev drugih predpisov. Če so izpolnjene zahteve za zagotovitev predhodnega zdravstvenega pregleda, potem je delodajalec kandidatu dolžan zagotoviti zdravstveni pregled in to ne glede na morebiti že opravljene zdravstvene preglede kandidata pri prejšnjih delodajalcih, saj se v praksi delovna mesta, tveganja in ukrepi razlikujejo ne glede na enak naziv delovnega mesta.

Zdravstvene preglede, ki izhajajo iz posebnih zdravstvenih zahtev oziroma iz tveganj za varnost in zdravje pri delu na konkretnih delovnih mestih ali iz relevantnih predpisov, izvajajo le s strani delodajalca poverjeni (s pogodbo o sodelovanju, z izdano napotnico za zdravstveni pregled, z navedbo v oceni tveganja) izvajalci medicine dela.

Zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu, vključno s stroški zagotavljanja zdravstvenih pregledov, delavcu ne sme povzročati finančnih obveznosti. Delodajalec napoti kandidata za zaposlitev na predhodni zdravstveni pregled na svoje stroške. To v praksi pomeni, da se ne dovoljuje plačevanje stroškov zdravstvenega pregleda s strani delavca ali kandidata za zaposlitev ter  morebitnih kasnejših povrnitev stroškov s strani delodajalca.

Glede veljavnosti zdravniških spričeval iz tujine v primerih, če bi slovenski delodajalec s sedežem v RS napotil pri njem zaposlene delavce na zdravstveni pregled (verjetno zaradi cenejših storitev) v tujino (države EU ali tretje države(Hrvaška, BiH)) oziroma veljavnosti zdravniških spričeval, ki jih tuji delavec, ki naj bi se zaposlil pri delodajalcu s sedežem v Republiki Sloveniji, prinese s seboj in so bili izdani s strani organizacije, ki opravlja zdravstveno dejavnost v tujini (države EU in tretje države). Delodajalec mora zagotoviti tudi takšne zdravstvene preglede delavcem, ki ustrezajo tveganjem za varnost in zdravje pri delu v njegovem delovnem procesu in ki izhajajo iz izdelane in sprejete izjave o varnosti z oceno tveganja. Prav tako mora delodajalec zagotoviti, da zdravstvene ukrepe v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu, med njimi tudi izvajanje zdravstvenih pregledov delavcev, izvaja izvajalec medicine dela.

Za izvajanje zdravstvene dejavnosti, torej tudi za izvajanje medicine dela prometa in športa, morajo biti izpolnjeni določeni kadrovski, prostorski in  drugi pogoji.  Izvajalec medicine dela, prometa in športa mora tudi imeti ali dovoljenje Ministrstva za zdravje za izvajanje zdravstvene dejavnosti na  področju medicine dela, prometa in športa ali pa mora biti vpisan v register  zasebnih zdravnikov, ki ga vodi Zdravniška zbornica Slovenije.  Glede na predhodno zapisano predložena zdravniška dokazila iz tujine za delavce, ki so/bodo zaposleni pri delodajalcih s sedežem v RS, izdana pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti (lahko tudi izvajalec medicine dela, prometa in športa), ki ne deluje na področju Republike Slovenije, ni ustrezno dokazilo  opravljenega obdobnega preventivnega zdravstvenega pregleda in ne izpolnjujejo zahtev, ki jih določa zakonodaja.

Praviloma se vsi delodajalčevi ukrepi zagotavljanja varnega in zdravega dela izvedejo v delovnem času, razen v primeru, ko tega ni mogoče izvesti iz objektivnih razlogov. Navedeno pomeni, da če zaradi delovnega procesa delodajalec ne more izvesti preventivnih zdravstvenih pregledov delavcev ali drugih ukrepov, kot na primer usposabljanja delavcev za varno delo, v delovnem času, mora delavec kompenzirati ali plačati ure namenjene izvedbi ukrepov za zagotavljanje varnega in zdravega dela. Čas, ki ga delavec porabi za pot od delovnega mesta do izvajalca medicine dela in nazaj, se všteva v delovni čas, kar pomeni, da je strošek delodajalca. Enako načelo se upošteva v primeru, ko delavec zaradi organizacije dela, časovne izvedbe zdravstvenega pregleda ali drugih okoliščin na strani delodajalca, ne more opraviti zdravstvenega pregleda z odhodom z delovnega mesta oziroma vrnitvijo na delovno mesto. V takšnem primeru ne moremo šteti, da gre za pot na delo in z dela delavca, temveč za pot zaradi napotitve delavca na zdravstveni pregled, ki je obveznost delodajalca.

Ocenjevanje tveganj na delovnem mestu

Tveganja, katerim so delavci izpostavljeni ali bi lahko bili izpostavljeni pri izvajanju delovnega procesa, je delodajalec dolžan pisno oceniti, še zlasti identificirati tveganja, jih oceniti in odločiti o tem, ali so še sprejemljiva. V primeru nesprejemljivih tveganj je delodajalec dolžan pripraviti in izvajati ukrepe za zmanjšanje teh ukrepov na sprejemljivo raven. Pri ocenjevanju tveganj je potrebno upoštevati verjetnost nastanka nezgod pri delu, poklicnih bolezni oziroma bolezni v zvezi z delom in resnost njihovih posledic in v ta namen uporabiti eno ali več takšnih metod, ki nedvoumno in ponovljivo ocenjujejo raven tveganj. Delodajalec mora po izvedenem ocenjevanju tveganja za varnost in zdravje pri delu izdelati in sprejeti izjavo o varnosti z oceno tveganja v pisni obliki. Izjava o varnosti predstavlja listino, s katero delodajalec pisno izjavi, da izvaja vse ukrepe za zagotovitev varnosti in zdravja pri delu, glede preprečevanja nevarnosti in tveganja pri delu, obveščanja in usposabljanja delavcev, dajanja navodil, ustrezne organiziranosti ter zagotavljanja potrebnih materialnih sredstev v ta namen.

Usposabljanje delavcev za varno delo

Delodajalec mora zagotoviti varnost in zdravje delavcev pri delu ter v ta namen izvajati ustrezne ukrepe, med katerimi pa je zelo pomembno usposabljanje delavcev za varno opravljanje dela. Priprava in izvedba usposabljanja delavcev za varno opravljanje dela predstavlja eno od strokovnih nalog, ki jih izvaja strokovni delavec s področja varnosti in zdravja pri delu.

Delodajalec mora delavca usposobiti za varno opravljanje dela po programu, ki mora biti prilagojen posebnostim njegovega delovnega mesta. Usposobiti ga mora ob sklenitvi delovnega razmerja, pred razporeditvijo na drugo delo, pred uvajanjem nove tehnologije in novih sredstev za delo ter ob spremembi v delovnem procesu, ki lahko povzroči spremembo varnosti pri delu.

Usposabljanje in preizkus usposobljenosti se izvajata na delovnem mestu delavca.

Delodajalec določi obvezne občasne preizkuse teoretične in praktične usposobljenosti za varno delo za tiste delavce, ki delajo na delovnem mestu, na katerem iz ocene tveganja izhaja večja nevarnost za nezgode in poklicne bolezni ter za delavce, ki delajo na delovnih mestih, na katerih so nezgode pri delu in poklicne bolezni pogostejše.

Usposobljenost za varno delo preverja delodajalec na delovnem mestu.

Delodajalec mora zagotoviti usposabljanje za delavce brezplačno, v njihovem delovnem času.