Skoči do osrednje vsebine

Vsebinska prenova strani še ni končana, zato so nekatere vsebine še nepopolne. Prosimo za razumevanje.

Izraz intelektualna lastnina se nanaša na vrsto lastnine, ki izvira iz človekovega intelekta oziroma razuma. Med pravice intelektualne lastnine sodijo patenti, dodatni varstveni certifikati, modeli, znamke, geografske označbe, avtorska in sorodne pravice, registrirane topografije polprevodniških vezij, žlahtniteljske pravice in firme.

Zavarovanje intelektualne lastnine

Zavarovanje intelektualne lastnine pripomore k spodbujanju ustvarjalnosti in inovativnosti ter razvoju kulture in gospodarstva.

Pozitivno vpliva tudi na večjo konkurenčnost, dolgoročni razvoj, raziskave in vlaganja, vzpostavljanje novih ali širjenje že obstoječih vej gospodarstva, odpiranje novih delovnih mest in ne nazadnje tudi na povečanje davčnih prihodkov države.

Vsaj toliko kot varstvo intelektualne lastnine, so pomembni tudi postopki, s katerimi te pravice imetniki uveljavljajo oziroma branijo v primeru njihove kršitve. Ker so pravice intelektualne lastnine zasebne narave, morajo za njihovo uveljavljanje poskrbeti imetniki pravic sami.

Brezplačna pomoč za mala in srednja podjetja

Še posebno pomoč pri varstvu svoje intelektualne lastnine potrebujejo mala in srednja podjetja, ki so inovativna, vendar svojega znanja pogosto ne varujejo in lahko hitro izgubijo potencialno prednost na trgu, saj konkurenti nemalokrat brez posledic prevzemajo njihovo znanje. 

Urad za intelektualno lastnino s podporo Evropskega patentnega urada izvaja projekt Prva informacija o intelektualni lastnini, katerega namen je, da mala in srednja podjetja, ki so brez izkušenj na tem področju, pridobijo informacije o možnostih in načinih varovanja svoje intelektualne lastnine. Ta podjetja pridobijo nova ali dodatna znanja o tem, kako lahko varujejo svojo intelektualno lastnino in si posledično izboljšajo poslovni rezultat ter zagotovijo prednost pred konkurenco.

Pristojni organi

Na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Republike Slovenije:

  • oblikujejo in pripravljajo predpise s področja prava intelektualne lastnine,
  • spremljajo izvajanje zakonodaje s področja intelektualne lastnine ter pripravljajo strokovna mnenja,
  • skrbijo za prenos zakonodaje Evropske unije s predmetnega področja v nacionalni pravni red,
  • nadzorujejo delo organa v sestavi ‒ Urada za intelektualno lastnino,
  • dejavno in strokovno sodelujejo z drugimi državnimi organi, institucijami, interesnimi združenji in drugimi zainteresiranimi osebami pri oblikovanju in uresničevanju varstva na področju intelektualne lastnine.

Na Uradu za intelektualno lastnino Republike Slovenije:

  • podeljujejo dovoljenja pravnim osebam za kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic ter nadzirajo njihovo delovanje,
  • registrirajo pravice industrijske lastnine ter vodijo registre,
  • kot strokovni organ spremljajo in soustvarjajo nacionalno, evropsko in mednarodno pravno ureditev na področju intelektualne lastnine ter podajajo strokovne pobude za spremembo predpisov s področja intelektualne lastnine,
  • ozaveščajo javnost o pomenu pravic intelektualne lastnine,
  • krepijo sodelovanje z vsemi deležniki, vključenimi v sistem intelektualne lastnine,
  • nudijo informacijske storitve v zvezi s pravicami industrijske lastnine,
  • zastopajo Republiko Slovenijo in njene interese v EU ter mednarodnih organizacijah s področja intelektualne lastnine.