Skoči do osrednje vsebine

Demenca je sindrom, ki ga povzroča možganska bolezen, navadno kronična ali progresivna, pri kateri gre za motnjo več višjih kortikalnih funkcij, vključno s spominom, mišljenjem, orientacijo, razumevanjem, računskimi zmožnostmi, učnimi sposobnostmi, govornim izražanjem in presojo. Zavest ni zamegljena. Opešanje kognitivne funkcije navadno spremlja ali pa včasih napoveduje zmanjšanje sposobnosti za obvladovanje čustev, družbenega vedenja ali motivacije. Ta sindrom se pojavlja pri Alzheimerjevi bolezni, pri drugih cerebrovaskularnih boleznih in drugih stanjih, ki primarno ali sekundarno prizadenejo možgane.

Demenca je kronična in neozdravljiva bolezen možganov, ki prizadene možganske celice. Posameznika ovira pri vsakodnevnih dejavnostih in omejuje njegovo sposobnost obvladovanja vsakodnevnega življenja. Najpogostejša oblika demence je Alzheimerjeva demenca, ki predstavlja več kot dve tretjini diagnosticiranih primerov.

Po ugotovitvah strokovnjakov imajo osebe z napredovalo demenco v zadnjem obdobju življenja običajno ne le kognitivno, temveč tudi telesno težko oslabelost, zaradi česar so popolnoma odvisne od oskrbe druge osebe. Pri tem lahko imajo motnje hranjenja, hujšajo, so negibne, lahko imajo rane zaradi pritiska in se niso več sposobne niti minimalno jasno sporazumevati. Ob tem lahko imajo bolečine, težave v smislu težavnega vedenja ali nevropsihiatrične simptome (apatija, depresija). Najpogosteje umrejo zaradi okužbe dihal ali sečil ali pridruženih bolezni.

Bolezen ne prizadene le osebe z demenco, ampak tudi vse, ki skrbijo zanjo. Za eno osebo z demenco v povprečju skrbijo vsaj trije ljudje. Bolezen povzroča čustveno stisko, je finančno breme ter ob dolgoletni oskrbi vodi do izgorevanja in družbene izključenosti.

V družbi je demenca še vedno stigmatizirana in postaja vse večji problem sodobne družbe, saj število oseb s to boleznijo zaradi staranja prebivalstva narašča.

Strategija obvladovanja demence

Vlada je junija 2016 potrdila Strategijo obvladovanja demence v Sloveniji do leta 2020 in je prvi tovrstni dokument na tem področju v Sloveniji.

Dokument povzema bistvene elemente in zaveze, ki jih vsebujejo dokumenti, sprejeti na ravni EU in Svetovne zdravstvene organizacije, kakor tudi strategije s področja obvladovanja demence v drugih državah. Predstavlja temeljni dokument, ki omogoča usklajen in celostni pristop vseh deležnikov pri reševanju problema demence in sorodnih stanj.

Namen strategije je zagotovitev preventivnih ukrepov, zgodnje odkrivanje bolezni ter primeren standard zdravstvene in socialne zaščite in zdravstvene oskrbe oseb z demenco. Izhaja iz spoznanja, da so osebe z demenco posebej ranljiva ciljna skupina, ki se zaradi demografskih sprememb in staranja prebivalstva hitro povečuje, pri tem pa se osredotoča na posameznika in njegove potrebe, kar zahteva usklajeno in odzivno delovanje države in multidisiplinaren pristop obravnave.

Strategija opredeljuje ključna področja obravnave oseb z demenco:

  • ozaveščanje in zmanjševanje stigme bolezni,
  • zgodnja diagnoza in nadaljnja celostna obravnava oseb z demenco,
  • dostopnost do zdravljenja in zdravljenja z antidementivi,
  • zagotavljanje dostopnosti do socialnovarstvenih storitev in individualne ter celostne obravnave,
  • paliativna oskrba oseb z demenco, itd..