Skoči do osrednje vsebine

Konzularne informacije Veleposlaništva Sofija

Koronavirus (SARS-CoV-2)

Aktualne informacije in navodila najdete na strani Koronavirus (SARS-CoV-2).

Se želite cepiti proti covid-19? Prijavite se!

Na pametne telefone si namestimo aplikacijo #OstaniZdrav, ki nam sporoči, ali smo bili v stiku z okuženo osebo.

Nosimo zaščitno masko, redno si umivajmo in razkužujmo roke, poskrbimo za pravilno higieno kašlja ter ohranimo medosebno razdaljo dveh metrov.

Obvestilo Ministrstva za zunanje zadeve

Zaradi še vedno prisotne možnosti okužbe z virusom COVID-19 slovenskim državljanom svetujemo, da pri načrtovanju poti v tujino spremljajo širjenje virusa in njegove prisotnosti na območju načrtovane poti ter preverijo pogoje vstopa v ciljno državo ter upoštevajo odločitve tamkajšnjih oblasti. Slovenskim državljanom, ki se vračajo v domovino, priporočamo upoštevanje priporočil Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

Pri vstopu državljanov tretjih držav v Slovenijo na zunanji schengenski meji še vedno veljajo omejitve nenujnih potovanj. Aktualne informacije o določanju nujnosti potovanj najdete na strani policije, o prehajanju meja, ukrepih na meji ob vstopu v Slovenijo in sezname držav pa na posebni strani Prehajanje meja.

Konzularni oddelek veleposlaništva primarno nudi konzularno zaščito in pomoč državljanom Republike Slovenije in izvaja nekatere konzularne funkcije v korist tujih državljanov. V nadaljevanju so navedene osnovne informacije o storitvah diplomatsko-konzularnih predstavništev Republike Slovenije.

Ozemeljska pristojnost

Konzularni oddelek Veleposlaništva v Sofiji je pristojen za celotno ozemlje Bolgarije.

Dežurni telefon

Dežurni številki za državljane Republike Slovenije v nujnih primerih izven poslovnega časa: +359 87 706 9699 in +359 87 667 0717.

Konzularne takse

Konzularne takse se poravnajo na veleposlaništvu, v gotovini, v EUR. Določene so z Zakonom o upravnih taksah.

Oseba, pooblaščena za odločanje v upravnih postopkih s konzularnega področja

Kaj diplomatsko-konzularno predstavništvo lahko stori za vas?

  • Pomoč slovenskih predstavništev v tujini

    Če ste se v tujini znašli v težavah, se za pomoč lahko obrnete na slovenska predstavništva v tujini. V nadaljevanju preverite, kaj predstavništva lahko storijo za vas in česa ne morejo.

Izguba/odtujitev dokumentov

Ob izgubi ali odtujitvi osebnega dokumenta (potnega lista ali osebne izkaznice) vam veleposlaništvo izda potni list za vrnitev v domovino. Za izdajo potnega lista za vrnitev je potrebno predložiti:

  • potrdilo policije o prijavi izgube ali kraje osebnega dokumenta (izgubo/odtujitev morate prijaviti policijski postaji, na območju katere je bil dokument izgubljen/odtujen)
  • eno fotografijo

Ob izdaji potnega lista za vrnitev se plača konzularna taksa v znesku 19 EUR. 

Izdaja osebne izkaznice ali potnega lista

Državljani Republike Slovenije, ki v tujini prebivajo stalno ali začasno, lahko vlogo za izdajo novega potnega lista ali osebne izkaznice predajo na diplomatsko-konzularnem predstavništvu v tujini ali na katerikoli upravni enoti v Republiki Sloveniji (kjer je taksa nižja kot na veleposlaništvu).

Vlogo za izdajo potnega lista ali osebne izkaznice vloži državljan osebno na veleposlaništvu. K vlogi je potrebno predložiti eno biometrično fotografijo, poravnati konzularno takso ter predložiti stari potni list ali osebno izkaznico. Ob predaji vloge za izdajo potnega lista se zajamejo tudi prstni odtisi prosilca. 

Prijava prebivališča v tujini

Skladno z Zakonom o prijavi prebivališča (2017) so za prijavo in spremembo stalnega in začasnega naslova v tujini pristojna tudi diplomatsko-konzularna predstavništva (poleg upravnih enot). Stranka izpolni in podpiše obrazec o spremembi/prijavi naslovi v tujini ter ga odda na veleposlaništvu. Prijava/sprememba naslova v tujini je takse prosta.

Prijava in sprememba stalnega in začasnega naslova v tujini

Posameznik ima lahko samo stalno prebivališče v RS ali stalno naslov v tujini, ne pa oba hkrati. Stalni naslov v tujini je naslov, ki ga posameznik navede, ko se stalno naseli v tujini ali spremeni naslov v tujini. Skladno z zakonom mora stalni naslov v tujini prijaviti posameznik, ki se stalno odseli v tujino. Prijava mora biti izvedena najpozneje v 15 dneh od naselitve. Zakon določa tudi obveznost prijave vsake spremembe stalnega naslova v tujini, in sicer v roku 15 dni od spremembe. Če ima posameznik hkrati s stalnim naslovom v tujini v RS prijavljeno začasno prebivališče, je prijavljeno začasno prebivališče avtomatično tudi naslov za vročanje.

Začasni naslov v tujini zamenjuje začasen odhod z območja RS. Posameznik s stalnim prebivališčem v RS ima lahko začasen naslov v tujini, ne more pa imeti hkrati stalnega naslova v tujini in začasnega naslova v tujini (v tujini je lahko zgolj stalno ali začasno) kakor ne more imeti hkrati prijavljenega začasnega prebivališča v RS in začasnega naslova v tujini. Začasni naslov v tujini je naslov, ki ga posameznik navede, ko se začasno naseli v tujini. Zakon določa, da se lahko začasni naslov v tujini prijavi za čas do štirih let. V primeru daljšega bivanja na istem začasnem naslovu v tujini mora posameznik ponovno prijaviti začasni naslov v tujini, in sicer pred njegovim prenehanjem.

Vsi posamezniki, ki imajo prijavljen začasen odhod iz območja RS, ki v prejšnjem zakonu ni bil časovno omejen, in odjave, spremembe ali nove prijave ne bodo izvedli sami, jim bo to prenehalo štiri leta po uveljavitvi zakona, to je 13. 8. 2020. 

Začasni naslov mora prijaviti državljan, ki ima stalno prebivališče v RS, če se začasno naseli v tujini. Prijava ni potrebna, če je nastanitev krajša od 90 dni, kljub temu posameznik lahko prijavi začasno naslov. Prijava mora biti izvedena najpozneje v 15 dneh od naselitve. Prav tako mora posameznik pristojnemu organu prijaviti spremembo začasnega naslova v tujini v 15 dneh od spremembe. K odjavi začasnega naslova je zavezan posameznik, in sicer v roku 15 dneh po odselitvi.

Overitve

Diplomatsko-konzularna predstavništva (DKP) opravljajo overitve v skladu z Zakonom o overitvah listin v mednarodnem prometu (ZOLMP-1) in ne opravljajo overitev v skladu z Zakonom o notariatu, zato DKP ne opravljajo notarskih overitev.

DKP overjajo lastnoročne podpise na zasebnih in javnih listinah, ki so uporabne zgolj v upravnih postopkih.

Overjanje podpisa npr. na zasebni listini je opravilo podobno notarskemu opravilu, s to razliko, da podpis na zasebni listini v RS velja, če:

  • se ta listina uporablja v upravnih postopkih
  • se ta listina uporablja v postopkih, pri katerih ni posebnih zakonskih določil glede oblike in vsebine overitve
  • se ta listina uporablja za namen, kjer z zakonom ni predvideno, da je potrebno overitev opraviti skladno z Zakonom o notariatu

DKP zato ne more overjati:

  • pooblastil za prodajo nepremičnin (DKP overi le izjemoma), delnic, odpiranje bančnih računov (le izjemoma DKP opravi overitev)
  • pogodb med zasebniki ali podjetji, katerih morebitne spore rešuje sodišče
  • listine, za katere je zakonsko predpisana sodna oz. notarska overitev ali overitev v obliki notarskega zapisa

Nepremičninski posli

Stranka mora jasno izraziti, ali v nepremičninskih poslih potrebuje:

  • pooblastilo za izvedbo pravnega posla prodaje (le-to DKP lahko overi)
  • ali želi, da pooblastilo vsebuje tudi ZK dovolilo, s katero dovoljuje pooblaščencu, da v njenem imenu izvrši vpis nepremičnine v ZK (DKP overi le izjemoma)