Transparentnost in integriteta
Transparentnost in integriteta prispevata k boljšemu delovanju javnih institucij, saj:
- prispevata k boljšemu delovanju javnih institucij,
- krepitev zaupanja državljanov zmanjša razkorak med javnimi uslužbenci in uporabniki storitev,
- spodbujata odgovornost pri delovanju in uporabi javnih sredstev,
- ustvarjata pogoje za boljše sodelovanje znotraj institucij in z zunanjimi deležniki,
- omogočata nadzor javnosti nad delovanjem javnih institucij.
Pomembno vlogo pri zagotavljanju transparentnosti v javnem sektorju imata tudi neodvisna organa Komisija za preprečevanje korupcije in Informacijski pooblaščenec.
Komisija za preprečevanje korupcije skrbi za preprečevanje, omejevanje korupcije ter krepitev integritete in transparentnosti ravnanja uradnikov in institucij javnega sektorja. Z nadzorom nad premoženjskim stanjem funkcionarjev, opozarjanjem na nasprotja interesov ter s promocijo etičnih standardov spodbuja odgovorno in pošteno ravnanje in upravljanje.
Informacijski pooblaščenec zagotavlja pravico dostopa do informacij javnega značaja ter varstvo osebnih podatkov. S tem omogoča večjo preglednost delovanja javnih organov, hkrati pa zagotavlja, da so podatki obdelani zakonito in varno.
Računsko sodišče izvaja kontrole državnih računov, državnega proračuna in celotne javne porabe. Z revizijami uporabnikov javnih sredstev želi spodbujati največje možne učinke pri poslovanju in učinkovitem upravljanju javnega premoženja, opozarja na zaznana prihodnja tveganja, zagotavlja vzdržnost javnih financ in spodbuja uporabnike javnih sredstev ter državljane k trajnostno naravnanemu ravnanju.
Sodelovanje vseh organov je ključno za vzpostavitev okolja, kjer sta transparentnost in integriteta normi, ki prispevata k odgovornemu, učinkovitemu in zaupanja vrednemu javnemu sektorju.
