17. redna seja Vlade Republike Slovenije
Vlada je določila besedilo predloga Zakona o implementaciji pakta o migracijah in azilu. Ključne rešitve predloga zakona obsegajo: določitev pristojnih organov in pravil za izvajanje postopkov, kot jih določa pakt, obvezno preverjanje državljanov tretjih držav ob prihodu na zunanje meje EU, postopek na meji in postopek vračanja na meji, sprejem prosilcev za mednarodno zaščito, zaščitne ukrepe za prosilce za mednarodno zaščito, krepitev varstva ranljivih oseb in jamstev v postopkih, integracijo oseb z mednarodno zaščito, omejitev svobode gibanja in alternative pridržanju, preselitev, določitev odgovorne države članice za obravnavo prošnje za mednarodno zaščito, solidarnostni mehanizem, ravnanje v kriznih razmerah in v primeru višje sile ter sistem Eurodac in vodenje evidenc.
Predlog novele Zakona o začasni zaščiti razseljenih oseb zmanjšuje administrativna bremena, zagotavlja sistemsko enotnost z izenačitvijo pogojev oskrbe z državljani Republike Slovenije in/ali osebami z mednarodno zaščito. Hkrati krepi varstvo najranljivejših skupin z možnostjo podaljšanja nastanitve mladoletnikov brez spremstva do 21. leta starosti in ohranjanjem osnovne višine denarne pomoči za zasebno nastanitev ter žepnine za najranljivejše skupine oseb (starejši, nezaposljivi, invalidi). Novela preprečuje sekundarna gibanja oseb z začasno zaščito, tako da pri dodeljevanju pomoči upošteva obdobje priznanja začasne zaščite v drugi državi članici EU. Obenem pa še vedno omogoča osebam, ki jim je začasna zaščita prvič priznana v Sloveniji, zadostno mero oskrbe in pomoči.
Vlada je sprejela predlog novele Zakona o tujcih. Spreminja se ureditev pri združitvi družine državljanov tretjih držav. Uvaja se triletno obdobje zakonitega prebivanja tujca v Republiki Sloveniji, po katerem lahko uveljavlja pravico do združitve družine (zahtevano obdobje prebivanja se podaljšuje z enega na tri leta). Pogoj triletnega zakonitega prebivanja za priznanje pravice do združitve družine se uvaja tudi za osebe s priznano subsidiarno zaščito v Republiki Sloveniji, razen v primeru mladoletnikov brez spremstva. Višina splošnega pogoja zadostnih sredstev za preživljanje za izdajo dovoljenja za prebivanje državljanu tretje države in potrdila o prijavi prebivanja državljanu EU se z osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki od 1. aprila 2026 znaša 507,43 evra, zvišuje na dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki znaša 1.014,86 evra. Zvišuje se tudi višina zadostnih sredstev za združitev družinskih članov. Ta sredstva se še vedno določi v skladu z merili (ponderji) za določitev višine minimalnega dohodka, kot jih določa zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke. Kot vrednost osnovnega merila (ponderja) 1 pa se ne upošteva več višina osnovnega zneska minimalnega dohodka, temveč dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka. S predlogom se ureja izdaja dovoljenja za stalno prebivanje za osebe, ki jim je skladno z Zakonom o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja izdana pravnomočna odločba o priznanju statusa repatriirane osebe oziroma pravica do repatriacije. Zvišuje se tudi raven znanja slovenskega jezika. Za tujce, ki niso državljani EU, se programi učenja slovenskega jezika in spoznavanja slovenske družbe sofinancirajo v višini 60 odstotkov cene programa (niso več brezplačni).
Predlog spremembe Zakona o upravnih taksah s taksno oprostitvijo oziroma znižanjem plačila upravne takse zavezance spodbuja k uporabi varnega elektronskega predala ter s tem hkrati omogoča zmanjšanje stroškov države za vročanje po pošti.
Vlada je potrdila tudi novelo Zakona o maturi. Cilj zakona je zagotoviti stabilno, strokovno utemeljeno in dolgoročno vzdržno ureditev poklicne mature, skladno s cilji srednjega strokovnega in poklicno-tehniškega izobraževanja. Zato se ponovno uvaja poklicna matura iz štirih predmetov, s čimer se ohranja preizkušen model zaključevanja izobraževanja ter preprečujejo dodatne organizacijske, kadrovske in finančne obremenitve.
Na področju zdravstva je vlada obravnavala in sprejela predloga Zakonov o zagotavljanju finančnih sredstev za investicije v slovensko zdravstvo in o spremembah in dopolnitvah Zakona o investicijah v javne zdravstvene zavode. Predlog prvega zakona, ki nadomešča obstoječi zakon o zagotavljanju sredstev za prednostne investicije v zdravstvo v obdobju od leta 2021 do leta 2031, določa zagotavljanje sredstev za prednostne investicije v zdravstvo v obdobju od leta 2026 do leta 2036, za kar je skupaj predvidenih 1,873 milijarde evrov. Sredstva bodo namenjena gradnji in prenovi bolnišnic, zdravstvenih domov in drugih zdravstvenih objektov, nakupu sodobne medicinske opreme ter izboljšanju pogojev za izobraževanje zdravstvenih kadrov, kakor tudi vlaganj v digitalizacijo zdravstvenega sistema. Predlog novele Zakona o investicijah v javne zdravstvene zavode, pa ureja prenos neporabljenih proračunskih sredstev, namenjenih investicijam v javne zdravstvene zavode, v proračunski sklad pri Ministrstvu za zdravje.
Vlada je izdala Odlok o ustanovitvi, nalogah in organizaciji Urada Vlade Republike Slovenije za decentralizacijo in debirokratizacijo ter ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Urad je samostojna vladna služba, ki opravlja analitične, organizacijske in pravne naloge za podporo procesu decentralizacije in debirokratizacije državnega sistema.
Vlada je za vršilko dolžnosti šefa Protokola Vlade Republike Slovenije imenovala Iris Kociper Haas. Iris Kociper Haas je strokovnjakinja z več kot 30-letnimi izkušnjami pri vodenju organizacij, razvoju storitev in izvedbi zahtevnih dogodkov. V preteklosti je bila direktorica in namestnica direktorja JGZ Brdo – Protokolarne storitve Republike Slovenije. V času predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije leta 2021 je bila neposredno odgovorna za organizacijo in koordinacijo gostinskih, nastanitvenih ter spremljajočih storitev ob dogodkih predsedovanja, sodelovala pa je tudi pri protokolarnem usklajevanju. Njene izkušnje vključujejo vodenje ekip, infrastrukturnih projektov in sodelovanje v mednarodnem okolju.