Med generacijami in tehnologijo: tradicija in prihodnost meroslovja

Dogodek je povezal predstavnike znanosti, industrije in javnih institucij ter spodbudil razpravo o vlogi meroslovja v hitro razvijajoči se družbi.

Letos konferenca izpostavlja ključno vprašanje sodobnega časa – kako organizirati družbo, ki postaja vse bolj dolgoživa. Demografske spremembe, tehnološki napredek, preobrazba gospodarstva ter okoljski in družbeni izzivi narekujejo nove pristope k organizaciji sistema. V takšnih razmerah postajajo zanesljive meritve in kakovostni podatki temelj razumevanja sveta in sprejemanja premišljenih odločitev.

Meroslovje ni zgolj tehnična disciplina, temveč tiha infrastruktura zaupanja, na kateri temelji sodobna družba, je poudaril vršilec dolžnosti direktorja Urada Republike Slovenije za meroslovje dr. Samo Kopač v uvodnem nagovoru. Udeležence je nagovorila tudi dekanica Fakultete za organizacijske vede Univerze v Mariboru dr. Polona Šprajc, ki je izpostavila pomen povezovanja organizacijskih znanosti, tehnologije in meroslovja pri soočanju z izzivi prihodnosti.

Osrednje plenarno predavanje je pripravil dr. Gregor Geršak s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Predstavil je interdisciplinarne pristope k merjenju človeka in poudaril, da sodobne tehnologije omogočajo vse natančnejše spremljanje gibanja, telesnih odzivov ter človekove interakcije s tehnologijo. Takšni pristopi odpirajo nove možnosti na področjih medicine, športa in raziskav človeškega vedenja. Ob tem je izpostavil pomen povezovanja elektrotehnike, biomedicine in podatkovne znanosti pri razvoju naprednih merilnih metod ter nosljivih tehnologij, ki pomembno prispevajo k zdravju, rehabilitaciji in kakovosti življenja.

Strokovni program je ponudil vpogled v različne vidike meroslovja v praksi.

• Luka Brozić (Hisense Europe – Gorenje gospodinjski aparati) je predstavil predrazvoj avtomatiziranih meritev temperaturnih odzivov pečic ter cilje popolne avtomatizacije procesov regulacije temperature.
• Nataša Uranjek (Komunalno podjetje Velenje) je predstavila, kaj vse merimo v odpadnih vodah ter kako te meritve omogočajo vpogled v zdravje in navade družbe.

• Dr. Gregor Starc s Fakultete za šport Univerze v Ljubljani je predstavil program SLOfit, enega najdlje trajajočih sistemov spremljanja telesnega razvoja otrok in odraslih v svetu.
• O pomenu zgodnjega odkrivanja izgube sluha in vlogi slušnih aparatov sta spregovorila dr. Zvone Balantič (FOV UM) in Albin Kotnik (AUDIO BM).

Zaključni del dogodka je zaznamovala okrogla miza, ki sta jo vodila dr. Marjan Rihar in dr. Denis Sušin. Razprava je odprla ključna vprašanja o zaupanju v meritve, o prenosu meroslovne kulture med generacijami ter o družbeni odgovornosti meroslovcev v dolgoživi družbi.

V razpravi so sodelovali:

• Aleksandra Lepenik, direktorica in vodja kakovosti ELPRO Lepenik & Co. d.o.o.,
• Vid Lepenik, produktni vodja v istem podjetju,
• Nataša Kračun, direktorica ALBA d.o.o.,
• Darko Želj, generalni direktor Libela ELSI d.o.o.,
• dr. Samo Kopač, vršilec dolžnosti direktorja Urada RS za meroslovje.

Ker so pri okrogli mizi sodelovali strokovnjaki različnih generacij, je razprava osvetlila, kako se izzivi meroslovja kažejo skozi pogled starejših in mlajših strokovnjakov ter kako pomembno je medgeneracijsko sodelovanje za napredek stroke. Udeleženci so poudarili tudi, da je za ohranjanje zaupanja v meroslovne rezultate ključna visoka usposobljenost osebja, ki sodeluje v meroslovnih postopkih.

Sklepne ugotovitve

Udeleženci so se strinjali, da meroslovje presega tehnične okvire in pomembno prispeva k razumevanju sveta, razvoju tehnologij, skrbi za okolje ter krepitvi zaupanja v družbi. V času hitrih sprememb namreč prav zanesljive in sledljive meritve omogočajo skupno razumevanje realnosti in odgovorno odločanje.

Dogodek je ponovno pokazal, da meroslovje povezuje tradicijo, znanje in izkušnje preteklih generacij s tehnološkimi inovacijami in izzivi prihodnosti, ter ostaja eden ključnih elementov razvoja sodobne družbe