Za Slovenijo ugodna odločitev glede »starih« deviznih vlog v Bosni in Hercegovini

Pravni prednik pritožnikov je imel »staro« devizno vlogo v Ljubljanski banki d.d. Glavni podružnici Sarajevo. Na podlagi Zakona o načinu izvršitve sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi številka 60642/08 (ZNISESČP), ki ga je Republika Slovenija (RS) sprejela za izvršitev sodbe ESČP v zadevi Ališić, je pri Skladu RS za nasledstvo vložil zahtevo za verifikacijo »stare« devizne vloge. Sklad je zahtevo zavrnil, ker je ugotovil, da gre za varčevanje, ki je bilo v Federaciji BiH preneseno na privatizacijski račun in posledično izključeno iz sheme po ZNISESČP.

Iz sheme po ZNISESČP so namreč izvzete »stare« devizne vloge, ki so bile na podlagi predpisov Hrvaške in BiH prenesene na drugo pravno osebo ali na posebne račune za namene posebne uporabe. Te vloge so med drugim tudi »stare« devizne vloge, ki so bile v skladu s predpisi BiH prenesene na posebne račune za namen uporabe v postopku privatizacije (t.i. prenesene devizne vloge v BiH).

Pravni prednik pritožnikov in pritožniki so odločitev Sklada RS za nasledstvo izpodbijali pred slovenskimi sodišči, vključno z ustavnim sodiščem. Ustavno sodišče RS je odločilo, da sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi proti Bosni in Hercegovini, Hrvaški, Srbiji, Sloveniji in Makedoniji (zadeva Ališić) ne obravnava takega primera, saj pritožniki v zadevi Ališić »starih« deviznih vlog niso prenesli na privatizacijske račune, in da je dolžniško-upniško razmerje med varčevalcem in banko prenehalo na podlagi ukrepov Federacije BiH in ne ukrepov Ljubljanske banke ali Slovenije. Po predpisih Federacije BiH je s prenosom na privatizacijski račun prenehala obveznost banke za izplačilo »stare« devizne vloge, varčevalec pa je pridobil terjatev do Federacije BiH, ki jo je bilo nato mogoče porabiti v postopku privatizacije v Federaciji BiH.

Sklicujoč se na sodbo ESČP v zadevi Ališić so se pritožniki pritožili na ESČP, da niso mogli pridobiti poplačila »stare« devizne vloge, in so zatrjevali kršitev pravice do varstva premoženja iz 1. člena 1. Protokola k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic.

Senat sedmih sodnikov ESČP je soglasno odločil, da Slovenija ni kršila pravice pritožnikov do mirnega uživanja premoženja. Sodišče je v celoti pritrdilo argumentom Slovenije. Ugotovilo je, da kljub podobnosti zadeve Landika z zadevo Ališić v zadevi Ališić »stare« devizne vloge pritožnikov niso bile prenesene na privatizacijski račun v Federaciji BiH, zaradi česar sodišče v zadevi Ališić ni presojalo posledic takšnih prenosov na odgovornost Ljubljanske banke d.d., Ljubljana, in posledično Slovenije. Nadalje je sodišče ugotovilo, da Slovenija ni odgovorna za poplačilo »starih« deviznih vlog, ki so bile prenesene na privatizacijske račune v Federaciji BiH, saj so bile terjatve prenesene v skladu z zakonodajo BiH in brez sodelovanja Ljubljanske banke d.d., Ljubljana. Slovenija tudi ni odgovorna za delovanje in pomanjkljivosti privatizacijskega sistema v BiH. Sodišče je v sodbi opozorilo, da so bila ta vprašanja temeljito obravnavana v slovenskih postopkih, v katerih so sodelovali pravni prednik pritožnikov in sami pritožniki, in da so bile odločitve slovenskih organov ustrezno utemeljene.

Zoper odločitev je v roku treh mesecev možno vložiti zahtevo za ponovno presojo zadeve na velikem senatu.

Na ESČP naj bi bilo vloženih okoli 60 pritožb, ki se nanašajo na isto problematiko. Glede na prakso bi lahko ESČP po dokončnosti današnje sodbe enako odločilo v ostalih podobnih zadevah oziroma jih razglasilo za nedopustne.

Slovenija pozdravlja odločitev sodišča. Ves čas smo poudarjali, da je Slovenija pravilno in v celoti izvršila sodbo v zadevi Ališić in da zaradi prenosa »starih« deviznih vlog na privatizacijske račune v Federaciji BiH odgovornost Slovenije za poplačilo teh vlog ni podana. Ob tem Slovenija izraža obžalovanje, da po vsem tem času od razpada SFRJ posamezniki še vedno ne morejo neovirano dostopati do svojega premoženja. Prav zato, da bi se uredila tudi ta vprašanja, bo Slovenija še naprej vztrajala, da se odprta nasledstvena vprašanja čim prej uredijo v skladu s Sporazumom o vprašanjih nasledstva.