Odločitve vlade s sej vladnih odborov
Vlada sprejela pobudo za sklenitev sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Svetom ministrov Bosne in Hercegovine o zaposlovanju
Vlada je sprejela pobudo za sklenitev Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Svetom ministrov Bosne in Hercegovine o spremembah in dopolnitvah Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Svetom ministrov Bosne in Hercegovine o zaposlovanju državljanov Bosne in Hercegovine v Republiki Sloveniji, kot je bil spremenjen in dopolnjen s sporazumom, sklenjenim 24. oktobra 2016, in jo pošlje v potrditev Odboru za zunanjo politiko državnega zbora. Vlada pooblašča ministra Luko Mesca, da po uskladitvi besedila podpiše Sporazum.
Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Svetom ministrov Bosne in Hercegovine o zaposlovanju državljanov Bosne in Hercegovine v Republiki Sloveniji velja že od leta 2013 in ureja pogoje ter postopke zaposlovanja delavcev iz Bosne in Hercegovine v Republiki Sloveniji. Kljub temu da sporazum predstavlja ustrezen okvir za dolgoročnejše urejanje zaposlovanja bosanskih delavcev v Republiki Sloveniji, so se pri njegovem izvajanju v praksi pokazale določene pomanjkljivosti. Predlagane spremembe in dopolnitve sporazuma so namenjene njihovi odpravi ter izboljšanju zaščite delavcev iz Bosne in Hercegovine in njihovega delovnopravnega položaja na slovenskem trgu dela, ob upoštevanju izkušenj iz prakse in zaznanih kršitev pravic tujih delavcev, in sicer:
- s predlagano spremembo se odpravlja pogoj prijave delavca migranta v evidenci brezposelnih oseb v državi izvora, ki se je v praksi izkazal za neustrezen zaradi dolgotrajnih postopkov izdaje enotnega dovoljenja za prebivanje in delo v Republiki Sloveniji. Z razširitvijo pogoja na vpis v evidence pristojnih javnih služb za zaposlovanje na kateri koli pravni podlagi se izboljšuje položaj delavcev migrantov, hkrati pa se ohranja povezava z evidencami pristojnih organov v državi izvora;
- s predlagano spremembo se določa, da se pogodba o zaposlitvi poleg slovenskega jezika sklene tudi v enem od uradnih jezikov Bosne in Hercegovine. Namen spremembe je zagotoviti boljše informiranje delavcev migrantov o pravicah in obveznostih, ki izhajajo iz pogodbe o zaposlitvi, ter s tem prispevati k večji pravni varnosti in zaščiti delavcev;
- ključni predlog spremembe sporazuma naslavlja problematiko enoletne vezanosti delavca migranta na delodajalca, pri katerem je bil zaposlen ob izdaji delovnega dovoljenja. Veljavna ureditev namreč zahteva, da je delavec migrant v prvem letu zaposlitve zaposlen pri delodajalcu, ki je vložil vlogo za izdajo dovoljenja, oziroma pri njegovem pravnem nasledniku. Z omogočanjem zamenjave delodajalca že v prvem letu zaposlitve na podlagi novega dovoljenja pristojnega organa v državi zaposlitve se izboljšuje delovnopravni položaj delavcev migrantov ter jim omogoča večjo mobilnost in pravno varnost;
- s predlagano dopolnitvijo prvega odstavka 16. člena sporazuma se natančneje ureja ravnanje po prenehanju delovnega razmerja v prvem letu zaposlitve. Določitev 30-dnevnega roka, v katerem delavec migrant lahko sklene novo pogodbo o zaposlitvi pri drugem delodajalcu in je zanj vložena vloga za izdajo novega dovoljenja, prispeva k večji pravni jasnosti ter delavcu omogoča razumen čas za nadaljnjo zaposlitev, ob hkratnem ohranjanju nadzora nad zakonitostjo zaposlovanja.
Vir: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Odgovor na pobudo Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj za črtanje četrtega odstavka 119. člena Zakona o urejanju prostora in ga pošlje Državnemu svetu
Vlada je sprejela Odgovor na pobudo Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj za črtanje četrtega odstavka 119. člena Zakona o urejanju prostora in ga pošlje Državnemu svetu.
Ministrstvo za naravne vire in prostor ter Vlada Republike Slovenije sta prisluhnila pobudam Državnega sveta, predstavnikov občin, načrtovalcev in projektantov ter pripravila spremembe in dopolnitve Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3D). Predlog novele zakona naslavlja nekatere manjše spremembe, ki bodo poenostavile in pohitrile določene postopke priprave prostorskih aktov. Med ključnimi novostmi je možnost, da župani hkrati vodijo več postopkov sprememb občinskih prostorskih načrtov (OPN), pri čemer je ustrezno, da se jih sprejme v zaporedju. Olajšan je tudi postopek ciljnih sprememb OPN: Kriterij omejitve površine, na kateri se lahko spremeni izvedbena regulacija, se iz obstoječih 5.000 m² spremeni na 10.000 m², težje preverljiv kriterij »30 odstotkov površine območja obstoječega naselja« pa se umakne. Pri tem pa je določeno, da se ciljna sprememba OPN ne sme izvesti za širitev posamične poselitve oziroma razpršene gradnje in razpršene poselitve. Občinam se omogoča tudi sočasno vodenje več ciljnih sprememb OPN za projekte gospodarske javne in družbene infrastrukture.
Novela povečuje fleksibilnost prostorskega načrtovanja z razširitvijo lokacijske preveritve, ki bo omogočala individualna odstopanja od prostorskih pogojev tudi v okviru občinskih podrobnih prostorskih načrtov (OPPN). Zakon uvaja možnost pritožbe zoper sklep o uvedbi postopka razlastitve, pri čemer pritožba zadrži njegovo izvršitev. S tem se sledi stališču Vrhovnega sodišča, da tak sklep predstavlja upravni akt, ki posega v pravni položaj lastnika nepremičnine.
Z uvedbo pritožbe se zagotavlja ustavna pravica do pravnega sredstva, suspenzivni učinek pa preprečuje preuranjene posege v lastninsko pravico, varuje pred nepopravljivimi posledicami ter krepi pravno varnost in predvidljivost postopkov.
Jasneje se ureja odmera komunalnega prispevka pri pomožnih stavbah, kjer površina gradbene parcele ne bo več merilo, saj je bil prispevek zanjo že plačan ob gradnji glavnega objekta. Rok za odmero komunalnega prispevka zaradi izboljšanja komunalne opremljenosti se podaljšuje z dveh na štiri leta.
Vir: Ministrstvo za naravne vire in prostor
Sprememba Zakona o udeležbi delavcev pri dobičku v tretjo obravnavo
Na podlagi sklepa državnega zbora je vlada pripravila nov predlog Zakona o udeležbi delavcev pri dobičku, v katerem je upoštevala dopolnjen predlog zakona z druge obravnave ter vse sprejete amandmaje. Zakon zasleduje cilj s spremenjenimi pogoji omogočiti udeležbo delavcev pri dobičku v večjem obsegu kot doslej in s tem povečati motiviranost in pripadnost delavcev do svojih podjetij. Predlog Zakona o udeležbi delavcev pri dobičku zmanjšuje administrativna bremena in uvaja pravičnejšo obdavčitev. V okviru druge obravnave Predloga zakona o udeležbi delavcev pri dobičku so bili na seji Državnega zbora sprejeti amandmaji k 2., 7., 8., 12., 31., 32. in 43.a členu dopolnjenega predloga zakona.
Da spomnimo: predlog zakona na novo ureja udeležbo zaposlenih pri delitvi dobička in zvišuje delež dobička za razdelitev z največ 20 na 33 odstotkov ter zgornji limit izplačil z 10 na 20 odstotkov letne bruto mase plač. Odpravlja se obvezna registracija pogodb, ki jo nadomešča obvestilo FURS-u, predvidevajo pa se tri sheme delitve dobička: denarna, družbeniška in delniška.
Nova ureditev prinaša tudi ugodnejše davčne olajšave, saj lahko podjetja za izplačani dobiček zaposlenim uveljavljajo 100 odstotno olajšavo že v naslednjem letu, medtem ko je obdavčitev za zaposlene nižja (30 odstotkov za denarna izplačila in 25 odstotkov za delnice ali deleže). Udeležba pri dobičku ostaja prostovoljna, pri čemer morajo biti, ob obstoju pogodbe ali po zakonskih merilih, vključeni vsi delavci pod enakimi pogoji.
Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport pričakuje, da bo privlačnejša ureditev udeležbe zaposlenih pri dobičku podjetij povečala število vključenih podjetij, saj danes Slovenija dosega nizko vključenost podjetij v sheme delitve dobička med zaposlene.
Vir: Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport
Vlada soglaša s predlogi amandmajev k predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju prostora
K Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3D) se je upoštevala večina predlogov in pripomb Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora, dodatno pojasnilo je podano k pripombi na sedmi odstavek 2. člena predloga zakona. S predlogi amandmajev k predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju prostora se predlagajo spremembe in popravki k 2., 6. in 8. členu, ki so vsebinske in nomotehnične narave.
Osnovni cilj novele ZUreP-3 ostaja nespremenjen: Ministrstvo za naravne vire in prostor želi z njo zagotoviti krajše postopke priprave in sprejemanja prostorskih načrtov.
Sprejeti amandmaji bodo omogočili bolj jasno, pregledno in skladno branje zakona.
Vir: Ministrstvo za naravne vire in prostor
Stališče vlade do mnenja Državnega sveta glede Zakona o udeležbi delavcev pri dobičku
Vlada je sprejela stališče do mnenja Državnega sveta Republike Slovenije k dopolnjenemu predlogu Zakona o udeležbi delavcev pri dobičku (ZUDDob-1) ter ga poslala Državnemu zboru in Državnemu svetu Republike Slovenije.
Državni svet je v mnenju, sprejetem 21. januarja 2026, dopolnjeni predlog zakona podprl, je pa izpostavil nekaj odprtih vprašanj, povezanih predvsem z fleksibilnostjo denarne sheme udeležbe pri dobičku, opredelitvijo pretežnega lastnika, vrednotenjem deležev in likvidnostjo delnic, ter možnimi izzivi pri izvajanju zakona v praksi.
Vlada Republike Slovenije je v sprejetem stališču podala naslednji odziv:
- Zadostna fleksibilnost shem udeležbe pri dobičku
Predlog zakona celovito ureja tri sheme udeležbe delavcev pri dobičku – denarno, delniško in družbeniško – ter družbam omogoča prožno izbiro ali kombiniranje shem glede na njihove potrebe. Ureditev hkrati vključuje nujne varovalke za preprečevanje selektivnega vključevanja delavcev in nadomeščanja plač z davčno ugodnejšimi izplačili. - Opredelitev pretežnega lastnika
Znižanje praga kapitalskega deleža za opredelitev pretežnega lastnika iz obstoječih 25 na 10 odstotkov ne pomeni posega v lastninsko pravico ali v korporacijsko strukturo družb, temveč predstavlja ciljno usmerjen ukrep za preprečevanje morebitnih zlorab davčno ugodnejše obravnave tega instituta.
Vlada zato ocenjuje, da je znižanje praga ustrezno in sorazmerno in zagotavlja jasnejšo razmejitev med položajem zaposlenega in položajem lastnika z relevantnim ekonomskim interesom. - Vrednotenje delnic in možnost odsvojitve deležev
Vlada pojasnjuje, da predlog zakona zagotavlja jasno in strokovno usklajeno ureditev vrednotenja deležev z uporabo priznanih finančnih metod. Določitev obveznega odkupa deležev s strani družbe pa bi lahko pomenila nesorazmeren poseg v njeno poslovno avtonomijo in finančno stabilnost, zato vlada meni, da morajo takšne rešitve ostati predmet pogodbenih dogovorov znotraj posamezne družbe. - Spremljanje izvajanja zakona v praksi
Vlada se zaveda, da se lahko posamezne rešitve v celoti izkažejo šele v praksi. Zato bo izvajanje zakona skrbno spremljala in v primeru zaznanih težav predlagala ustrezne spremembe ali dopolnitve zakonodaje. Cilj ostaja zagotoviti učinkovito, pregledno in pravično ureditev udeležbe delavcev pri dobičku ter s tem prispevati k dvigu produktivnosti in konkurenčnosti slovenskega gospodarstva.
Vir: Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport