Vlaganje v zmanjševanje neenakosti v zdravju je vlaganje v razvoj

Odpravljanje neenakosti v zdravju in vlaganje v zdravje vseh družbenih skupin je politična zaveza, ki se odraža tako v nacionalnih razvojnih ciljih kot v mednarodnih ciljih trajnostnega razvoja, saj enakost v zdravju dokazano prispeva k večji pravičnosti in povezanosti v družbi, s tem pa k hitrejšemu in bolj stabilnemu razvoju. To so med drugim v svojih uvodnih nagovorih izpostavili dr. Valentina Prevolnik Rupel, ministrica za zdravje, dr. Branko Gabrovec, generalni direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) in Uldis Mitenbergs, predstavnik Svetovne zdravstvene organizacije (SZO).

Ministrica za zdravje dr. Prevolnik Rupel je v nagovoru dejala tudi, da jo veseli, da podatki kažejo, da Slovenija sodi med države z relativno nizkimi neenakostmi v zdravju in poudarila: »Takšni rezultati so posledica več dejavnikov in dolgoročnih vlaganj. Priporočila Svetovne zdravstvene organizacije kot enega ključnih stebrov enakosti v zdravju poudarjajo močno primarno zdravstveno varstvo. Slovenija po večini kazalnikov že danes sodi med države z dobro razvitim in dostopnim primarnim zdravstvom. K dobrim rezultatom je pomembno prispevalo tudi večletno vlaganje v široko dostopne preventivne in presejalne programe DORA, ZORA in SVIT. Pilotno smo uvedli tudi programa PETER za presejanje raka prostate in LUKA za presejanje pljučnega raka.« V sklepnem delu nagovora je dejala še, da je v Sloveniji zdravje visoko na lestvici vrednot ter da se je prav zato pomembno zavedati, da lahko dobre rezultate ohranimo in izboljšamo le z usklajenimi politikami, ki v ospredje postavljajo ljudi.

Na dogodku so bila predstavljena tri ključna poročila o neenakostih v zdravju. Caroline Costongs je predstavila EuroHealthNet Poročilo EU o socialnih determinantah zdravja: »Social inequalities in health in the EU - Are countries closing the health gap?«. Dr. Mojca Gabrijelčič Blenkuš je predstavila publikacijo, ki so jo lani pripravili na NIJZ z naslovom »Vpliv zdravstvenega sistema in fizičnega okolja na neenakosti v zdravju v Sloveniji – povzetek za politične odločevalce«. Chris Brown iz Centra za naložbe v zdravje in razvoj, SZO EURO, pa je predstavila izsledke poročila SZO o neenakostih v zdravju: »Healthy Prosperous Lives for All in the WHO European Region««, ki bo uradno objavljeno marca letos.

Predstavljena poročila EuroHealthNet, NIJZ and SZO kažejo, da Slovenija dosega pomemben napredek na področju zdravja in zmanjševanja neenakosti, hkrati pa ostajajo izzivi, povezani predvsem s socialno-ekonomskim položajem, dostopom do zdravstvenih storitev in regionalnimi razlikami.

Po podatkih Evropske socialne raziskave se v Sloveniji zdravje in duševno zdravje izboljšujeta oziroma ostajata stabilna, neenakosti v zdravju pa se zmanjšujejo. Posebnost Slovenije je, da je edina država, kjer je zaznati hkraten napredek v zdravju vseh družbenih skupin in zmanjševanje razlik med njimi.

V zadnjem desetletju se je delež prebivalcev, ki poročajo o slabem zdravju, zmanjšal za 8,1 odstotka, pri čemer Slovenija z 32,5 odstotka ostaja nekoliko nad evropskim povprečjem. Hkrati je Slovenija med državami z najnižjo stopnjo slabega duševnega zdravja, saj je bila leta 2024 z 8,3 odstotka na četrtem mestu v Evropi in precej pod evropskim povprečjem.

SZO v svojem poročilu ugotavlja, da ima Slovenija trdne temelje za zmanjševanje neenakosti v zdravju skozi celotno življenjsko obdobje ter dokazuje, da trajnostne naložbe v zdravje in dobro počutje prinašajo socialne in gospodarske koristi.

V vseh treh poročilih je poudarjeno, da zdravje ni zgolj rezultat zdravstvenega sistema ali individualnih odločitev, temveč predvsem življenjskih pogojev in socialno-ekonomskega položaja.

EuroHealthNet ugotavlja, da so v Sloveniji pomembni dejavniki neenakosti ekonomska negotovost, omejen nadzor nad delom in življenjem, ergonomska tveganja, prekomerna telesna teža ter poslabšanje prehranskih navad.

NIJZ ugotavlja, da dohodkovna in socialna varnost pojasnjujeta 42 odstotkov vrzeli v samoocenjenem zdravju med bolj in manj premožnimi prebivalci. Prav tako so izrazite razlike v prezgodnji umrljivosti, saj imajo moški z nižjo izobrazbo do 2,6-krat višjo stopnjo umrljivosti kot visoko izobraženi.

SZO opozarja, da so zdravstvene neenakosti v mladosti posebej izrazite pri ranljivih skupinah, kjer so neizpolnjene potrebe po zdravstvenem varstvu pogostejše v družinah z nižjimi dohodki, pri čemer so razlike pri mladih ženskah in moških večkrat večje kot v višjih dohodkovnih skupinah.

Poročila izpostavljajo tudi pomembne razlike v dostopu do zdravstvenih storitev.

NIJZ navaja izrazite geografske neenakosti pri dostopu do zdravstvene oskrbe, na primer pri čakalnih dobah za ortopedske posege, ter ugotavlja, da moški in osebe z nižjim socialno-ekonomskim statusom pomoč pri duševnem zdravju iščejo redkeje ali z zamikom.

Analize kažejo, da so vzhodne in obrobne regije Slovenije praviloma v slabšem položaju glede dostopa do zdravstvenih storitev, duševnega zdravja in okoljskih obremenitev.

Vsa tri poročila poudarjajo, da zmanjševanje neenakosti v zdravju zahteva ukrepe, ki presegajo zdravstveni sektor.

EuroHealthNet opozarja, da so poleg zdravstvene politike ključne tudi socialne, zaposlovalne in gospodarske politike ter obravnava temeljnih vzrokov neenakosti.

NIJZ izpostavlja potrebo po stalni in institucionalizirani platformi za medsektorsko sodelovanje, ki bi omogočala usklajeno načrtovanje politik in ukrepov za zmanjševanje neenakosti.

SZO poudarja, da socialna participacija in javno udejstvovanje nista zgolj dodatka, temveč ključna gonilna sila zdravstvene enakosti, pri čemer se Slovenija na nacionalni in mednarodni ravni uveljavlja kot pionirka na področju zmanjševanja neenakosti v zdravju in krepitve sodelovanja med sektorji.

Na okrogli mizi z naslovom »Od podatkov k ukrepom: kaj deluje?« je Denis Kordež, državni sekretar na Ministrstvu za zdravje izpostavil, da bodo neenakosti v zdravju toliko manjše, kolikor bolj bo socialno močna država. V zdravstvu bodo pomembna nadaljnja vlaganja v multidisciplinarne ekipe in dolgoročno ter kratkoročno načrtovanje kadrovskih virov v zdravstvu. Sladjana Jelisavčić, vodja področja zdravstvene analitike in ekonomike iz Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije je med drugim izpostavila pomen izboljšanja prepoznavnosti vseh preventivnih programov v širši javnosti, kar bo prispevalo k večjim obiskom. Eva Helena Šarec iz Urada Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj je predstavila izsledke nove mednarodne raziskave »Ali si lahko privoščimo neposredno plačilo za zdravstveno varstvo?«, ki prinaša nova spoznanja o finančni varnosti v primeru bolezni in uvršča Slovenijo med bolj varne države glede obubožanja zaradi zdravstvenih stroškov. Dr. Urška Ivanuš, vodja DP ZORA in vodja Državne komisije za presejalne programe v Sloveniji, je govorila o pomenu organiziranih presejalnih programov in vključitvi civilne družbe v izboljšanje obiskovanosti teh programov predvsem za tiste iz ranljivih skupin. Miha Lobnik, zagovornik načela enakosti, je izpostavil pomen večjega povezovanja različnih organov za zmanjševanje neenakosti v vseh skupinah.

Podatki poročil in stališča v razpravi so pokazala, da je enakost v zdravju v Sloveniji še vedno vrednota, okoli katere se ni težko poenotiti, uspeh Slovenije pa je plod dolgoletnih, medsektorskih in tudi lokalnih politik in vlaganj. Za prihodnji uspeh bo nujno še bolj poglobljeno sodelovanje stroke, civilne družbe in vseh pristojnih resorjev in vlaganje v dokazano učinkovite ukrepe in sistemske rešitve. Tudi v bodoče bo pomembno sistematično spremljanje neenakosti v zdravju na vseh ravneh, zagotoviti pa bo treba tudi enotno platformo, kjer bodo lahko sodelovale vse ključne inštitucije.