Aktualna gibanja v državnem proračunu

Odhodki so bili v obravnavanem obdobju za 8,3 odstotka višji od primerljivega lanskega obdobja in so dosegli 84,5 odstotka odhodkov, načrtovanih v sprejetem proračunu. Prihodki so bili višji za 4,4 odstotka in so dosegli 88,5 odstotka načrtovanih prihodkov. Proračunski primanjkljaj je v 11 mesecih tako znašal 976 milijonov evrov.

Proračunski odhodki

Za transferje posameznikom in gospodinjstvom smo namenili 1,8 milijarde evrov oziroma dva odstotka več kot lani. Med drugim so se zvišali izdatki za družinske prejemke in starševska nadomestila, socialne transferje in izvajanje osebne asistence.

V sklada socialnega zavarovanja (Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije) je državni proračun v prvih 11 mesecih prispeval 1,9 milijarde evrov, kar je 3,3 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Največji del proračunskega transferja – 1,4 milijarde evrov – odpade na pokojninsko blagajno. Glede na lani je ta višji za 3,6 odstotka, kar je posledica rasti števila upokojencev, uskladitve pokojnin in izplačila letnega dodatka za upokojence.

Odhodki za investicije so dosegli 1,2 milijarde evrov oziroma 19,2 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju. Sredstva vlagamo v modernizacijo enot Slovenske vojske, opremo za njeno operativno delovanje, vzdrževanje materialnih sredstev vojske ter investicijsko dejavnost na cestah in železniški infrastrukturi.

Za subvencije smo namenili 367 milijonov evrov oziroma 34 odstotkov manj kot lani. Lani smo več sredstev namenili za draginjo in odpravo posledic poplav v gospodarstvu, letos pa za neposredna plačila v kmetijstvu.

Tekoča plačila drugim izvajalcem javnih služb, ki niso posredni proračunski uporabniki, so bila višja za 105 odstotkov in so znašala 525 milijonov evrov. Več sredstev smo namenili za izvajanje gospodarske javne službe v linijskem prometu, izplačali pa smo tudi nadomestilo Termoelektrarni Šoštanj za izvajanje gospodarske javne službe na podlagi Zakona o prehodnem financiranju pospešenega in pravičnega izstopa iz premoga.

Za stroške dela v javnem sektorju smo letos namenili 4,4 milijarde evrov, kar je 11 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Ta rast sledi izvajanju plačne reforme, odpravi nesorazmerij, prevedbi v nov plačni sistem, napredovanjem in usklajevanju plačne lestvice.

Proračunski prihodki

Glavni del proračunskih prihodkov predstavljajo davčni prihodki, ki so dosegli 11,5 milijarde evrov oziroma 3,9 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju.

Največji davčni vir predstavlja davek na dodano vrednost, s katerim smo zbrali 5,1 milijarde evrov. To je 4,8 odstotka več kot lani.

Prilivi iz dohodnine so se zvišali za 6,8 odstotka na dve milijardi evrov. Rast teh prihodkov poganjata visoka zaposlenost in pritisk na rast plač. Celotni prilivi iz dohodnine sicer ne ostanejo državnemu proračunu, ampak del prejmejo občine. V prvih 11 mesecih so občine prejele za 4,6 odstotka več sredstev kot lani. 

Prihodki od trošarin so v obdobju od januarja do novembra znašali 1,5 milijarde evrov oziroma 2,3 odstotka manj kot lani.

Zbrali smo še 1,6 milijarde evrov davka od dohodkov pravnih oseb, kar je 10 odstotkov manj kot lani. Upad prihodkov v letu 2025 je posledica nižjega poračuna za leto 2024 v primerjavi s tistim v lanskem letu.