Skoči do osrednje vsebine
GOV.SI

Evropska komisija objavila poročila o digitalni preobrazbi in interoperabilnosti za leto 2025

Evropska komisija je objavila letna poročila o digitalni preobrazbi in interoperabilnosti javnih uprav v 39 evropskih državah za leto 2025.

Poročila (stran v angleščini) spremljajo napredek držav na osmih ključnih področjih, ki vključujejo digitalno preobrazbo javne uprave, interoperabilnost in podatke, razvoj digitalnih javnih storitev, zaupanje in kibernetsko varnost, uvajanje inovativnih tehnologij, upravljanje digitalne preobrazbe ter čezmejne digitalne storitve za državljane in podjetja.

V poročilu za leto 2025 je Evropska komisija izpostavila več pomembnih dosežkov Slovenije:

Digitalna preobrazba javne uprave:

Evropska komisija posebej izpostavlja napredek na naslednjih področjih:

  • eZakonodaja, ki digitalizira celoten proces načrtovanja, priprave, sprejemanja, objavljanja in vrednotenja zakonodaje in
  • Zeleni slovenski lokacijski okvir (SLO4D), ki povezuje prostorsko, zemljiško in okoljsko politiko ter podpira digitalizacijo postopkov.

Digitalne javne storitve

Med pomembnimi dosežki na področju digitalnih storitev se izpostavljajo:

  • državni portal eUprava kot enotna dostopna točka do širokega spektra digitalnih storitev,
  • portal eGraditev, ki omogoča digitaliziran postopek pridobivanja gradbenih dovoljenj in
  • projekt eARH.si, ki podpira digitalizacijo ključnih zgodovinskih zapisov in kulturne dediščine. 

Zaupanje in kibernetska varnost

Sprejetje Zakona o informacijski varnosti, ki krepi sistem kibernetske varnosti v državi in prenaša EU Direktivo (EU)2022/2555 (NIS2) v nacionalno zakonodajo. 

V okviru inovativnih tehnologij so izpostavili sledeče vsebine:

Poleg informacijskih listov o posameznih državah je na voljo tudi informacijski list EU (stran v angleščini), ki ponuja celovit pregled evropskih pobud na področju digitalne javne uprave in interoperabilnosti. Ti viri služijo kot pomembna podpora oblikovalcem politik, javnim upravam in raziskovalcem, saj omogočajo boljše razumevanje državnega napredka, prepoznavanje dobrih praks ter zagotavljajo vpogled v širok spekter aktivnosti – od priprave politik do raziskovalnega dela in krepitve zmogljivosti.