Najnovejša gibanja v državnem proračunu

Akumuliran primanjkljaj v prvih desetih mesecih leta 2025 je skladen z načrtovano dinamiko in znaša 910 milijonov evrov oziroma 358 milijonov evrov več kot v enakem obdobju lani.

Proračunski odhodki so bili v obdobju januar - oktober 5,9 odstotka višji od primerljivega obdobja lani, dosegli pa so 75 odstotkov načrtovanih odhodkov. Samo oktobra 2025 je bilo realiziranih 1,18 milijarde evrov odhodkov, kar je 16,6 odstotka ali 236 milijonov evrov manj kot v enakem obdobju lani. Prihodki so dosegli 78 odstotkov načrtovanih in so bili za 3,1 odstotka višji kot lani. Minuli mesec je državni proračun ustvaril 40,8 milijona evrov proračunskega presežka.

Proračunski odhodki

Za transferje posameznikom in gospodinjstvom smo namenili 1,7 milijarde evrov oziroma 1,8 odstotka več kot lani.

V sklada socialnega zavarovanja (Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije) je državni proračun v prvih desetih mesecih prispeval 1,7 milijarde evrov, kar je 0,6 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Največji del proračunskega transferja – 1,3 milijarde evrov – odpade na pokojninsko blagajno. Glede na lani je ta višji za 3,2 odstotka, kar je posledica rasti števila upokojencev, uskladitve pokojnin in izplačila letnega dodatka za upokojence.

Odhodki za investicije so znašali 976 milijonov evrov oziroma 11,3 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Sredstva vlagamo v modernizacijo enot Slovenske vojske, opremo za njeno operativno delovanje, vzdrževanje materialnih sredstev vojske ter investicijsko dejavnost na cestah in železniški infrastrukturi.

Za subvencije smo namenili 357 milijonov evrov oziroma 181 milijonov evrov manj kot v enakem obdobju lani. Lani smo več sredstev namenili za draginjo in odpravo posledic poplav v gospodarstvu, letos pa za neposredna plačila v kmetijstvu in nadomestila dobaviteljem električne energije.

Za stroške dela v javnem sektorju smo namenili letos 4 milijarde evrov, samo v oktobru 2025 pa 381 milijone evrov oziroma 12,4 odstotka več kot lani istega meseca. Ta rast sledi izvajanju plačne reforme, odpravi nesorazmerij, prevedbi v nov plačni sistem, napredovanjem ter usklajevanju plačne lestvice.

Proračunski prihodki

Glavni del proračunskih prihodkov predstavljajo davčni prihodki. V desetih mesecih so znašali 10,3 milijarde evrov in so za 3,8 odstotka višji kot v enakem lanskem obdobju. 

Največji davčni vir predstavlja davek na dodano vrednost, s katerim smo zbrali 4,6 milijarde evrov oziroma 4,1 odstotka več kot v enakem obdobju lani.

Z dohodnino smo prejeli 1,7 milijarde evrov oziroma 5,5 odstotka več kot lani. Akontacija dohodkov od zaposlitve je bila višja za 5,3 odstotka. Rast teh prihodkov poganja visoka zaposlenost ter pritisk na rast plač. Celotni prilivi iz dohodnine sicer ne ostanejo državnemu proračunu, ampak del prejmejo občine. V prvih desetih mesecih so občine prejele za 59 milijonov evrov oziroma 4,6 odstotka več sredstev kot lani. 

Prihodki od trošarin so v obdobju januar - oktober znašali 1,4 milijarde evrov oziroma 22,9 milijona evrov manj kot lani. Nižji so bili prilivi od trošarin na energente ter tobak in tobačne izdelke.

Zbrali smo še 1,4 milijarde evrov davka od dohodkov pravnih oseb, kar je 10,5 odstotka manj kot lani. Upad prihodkov v letu 2025 je posledica nižjega poračuna za leto 2024 v primerjavi s tistim v lanskem letu.