25. obletnica Agende za ženske, mir in varnost: Slovenija z novim nacionalnim akcijskim načrtom

Omenjena resolucija Varnostnega sveta OZN 1325 je prelomni dokument, saj je z njo ta organ s temeljno odgovornostjo za ohranjanje mednarodnega miru in varnosti prvič vsebinsko obravnaval vpliv oboroženih spopadov na ženske in prispevek žensk k njihovemu preprečevanju in razreševanju. Skupaj z devetimi nadaljnjimi resolucijami in vrsto predsedniških izjav je Varnostni svet OZN oblikoval agendo za ženske, mir in varnost. Ob upoštevanju dejstva, da so posledice oboroženih spopadov in kriz za ženske in moške, deklice in dečke kot tudi njihove potrebe v teh kontekstih raznoliki, agenda za ženske mir in varnost usmerja k upoštevanju tega pri oblikovanju relevantnih politik in ukrepov. Iz agende izhajajo prizadevanja držav, mednarodnih ter regionalnih organizacij ter civilne družbe, da se v procese preprečevanja in razreševanja oboroženih spopadov na vseh ravneh vključuje ženske, da se ženske in deklice zaščiti pred spolnim nasiljem in nasiljem zaradi spola v oboroženih spopadih ter humanitarnih in drugih krizah, da se takšno nasilje preprečuje tudi z učinkovitim pregonom odgovornih ter da se upošteva potrebe žensk in deklic v takšnih okoliščinah.

Generalni sekretar OZN v svojem zadnjem poročilu o ženskah, miru in varnosti izpostavlja, da negativni globalni trendi naraščajočega avtoritarizma, širjenja oboroženih spopadov in militarizacije odsevajo tudi zastoj na področju vključevanja žensk v odločevalske procese pri izgradnji in ohranjanju miru. V letu 2024 je bilo v povprečju na dan globalno porabljenega več denarja za oboroževanje kot ga je bilo v celem letu namenjenega za preprečevanje, pregon in pomoč glede s konflikti povezanega spolnega nasilja. V letu 2024 je 676 milijonov žensk bivalo znotraj 50 km razdalje od oboroženega spopada, kar je največ v zadnjih 30 letih. Obenem sta bila deleža pogajalk in mediatork v mirovnih procesih marginalni, malo pa je bilo tudi podpisnic mirovnih sporazumov. Podatki predstavljajo izjemno slabo popotnico za prihodnost, saj raziskave potrjujejo, da države z večjo stopnjo enakosti spolov spore mnogo pogosteje rešujejo nenasilno in manj verjetneje k reševanju mednarodnih sporov pristopajo z uporabo vojaške sile. Obenem so mirovni sporazumi, pri sprejemanju katerih so sodelovale ženske, bolj dolgotrajni.

Kljub tem zahtevnim globalnim razmeram Slovenija ostaja zavezana obljubi, da bo izpostavljala ženske kot enake deležnice v prizadevanjih za mir in varnost. Slovenija je ena do 113 držav članic OZN, ki so pripravile nacionalne akcijske načrte na področju žensk, miru in varnosti. Kot prispevek k uresničevanju Agende za ženske, mir in varnost je vlada pred dnevi sprejela nov Akcijski načrt Republike Slovenije za ženske, mir in varnost, s katerim je povezala 16 ministrstev in vladnih služb pri oblikovanju vključujočega pristopa do varnosti v interesu trajnega miru in stabilnosti. Na tej podlagi bo Slovenija v notranjih in zunanjih prizadevanjih na področju žensk, miru in varnosti izvajala aktivnosti na področjih varnosti in obrambe, zagotavljanja sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, kriznega upravljanja, zunanje politike ter mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči, pa tudi na področjih energetske, vodne, prehranske in kibernetske varnosti ter na področjih, ki krepijo notranjo stabilnost in demokratičnost družbe ter njeno kohezivnost.

Slovenija si bo, tudi skozi feministično zunanjo politiko, še naprej prizadevala za zagotavljanje varnega prostora za delovanje aktivistk in mirovnic, za podporo in opolnomočenje žrtev in preživelih spolnega nasilja v oboroženih spopadih, za pomoč razseljenim ženskam in deklicam in za uveljavljanje ženskih glasov povsod, kjer se jih poskuša izničiti.