Odločitve vlade s sej vladnih odborov
Vlada v Načrt razvojnih programov uvrstila projekt izgradnje laboratorija v ZD Gornja Radgona
Na današnji seji odbora za državno ureditev in javne zadeve je Vlada Republike Slovenije v Načrt razvojnih programov za obdobje 2025−2028 uvrstila nov projekt ZD Gornja Radgona - Izgradnja laboratorija. Namen investicije je prenova prostorov nekdanje reševalne postaje ter prizidava k obstoječemu objektu zdravstvenega doma z namenom vzpostavitve novega, sodobnega laboratorija.
Sodoben laboratorij bo omogočal vzpostavitev dveh mest za odvzem krvi ter dveh ločenih čakalnic – ene za zdrave osebe in druge za kužne bolnike. Predvidena je tudi ureditev ultrazvočne ambulante. Novi prostori laboratorija in ultrazvočne ambulante bodo umeščeni v pritličje, kar bo omogočalo bistveno lažji dostop starejšim osebam in invalidom, kar predstavlja pomembno prednost v primerjavi s trenutno lokacijo laboratorija.
Skupna velikost novogradnje in rekonstrukcije kleti bo 238,22 m2 (125,80 m2 novogradnja in 112,42 m2 rekonstrukcija). Ocenjena vrednost investicije znaša 790.650,18 evra z DDV, Urad za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvo bo investicijo sofinanciralo v višini 372.949,58 evra.
Vir: Ministrstvo za zdravje
Odgovor na pobude Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za celovito zajezitev širjenja zlate trsne rumenice
Vlada je na seji odbora za gospodarstvo sprejela odgovor na pobude Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za celovito zajezitev širjenja zlate trsne rumenice s ciljem ohranitve in razvoja slovenskega vinogradništva in ga bo posredovala Državnemu svetu Republike Slovenije.
Državni svet je 17. septembra 2025 Vladi Republike Slovenije in Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) posredoval pobude Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za celovito zajezitev širjenja zlate trsne rumenice. Te se nanašajo na okrepitev fitosanitarnega nadzora, dosledno sankcioniranje neizvajanja ukrepov, redno spremljanje stanja in obveščanje o novih žariščih bolezni. Predlagano je tudi sprejetje nacionalnega akcijskega načrta, usklajeno izvajanje ukrepov in finančne spodbude oziroma podpore za odstranjevanje okuženih trsov. Ena od pobud se nanaša na vzpostavitev sistema izobraževanja in svetovanja vinogradnikom glede prepoznavanja simptomov bolezni in izvajanja ukrepov zatiranja prenašalca ter zagotovitev intenzivnega ozaveščanja širše javnosti in povezovanje lokalnih skupnosti.
Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), javna služba zdravstvenega varstva rastlin in javna služba kmetijskega svetovanja navedene dejavnosti iz pobud že izvajajo in jih bodo tudi v prihodnje. Posebna pozornost je namenjena sistematičnemu spremljanju stanja bolezni, ozaveščanju in izobraževanju vinogradnikov o bolezni, njenem prenašalcu ter ukrepih. Opravljanje nadzora nad izvajanjem ukrepov poteka v okviru kadrovskih zmožnosti. Preučuje se možnosti za okrepitev nadzora v zvezi z zlato trsno rumenico z vključitvijo kmetijskih oziroma vinarskih inšpektorjev Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo (IRSKGLR). Vlada je že leta 2023 sprejela nacionalni Program izvedbe ukrepov za zatiranje in preprečevanje širjenja zlate trsne rumenice za obdobje od 2023 do 2025, ki je del Uredbe o ukrepih za zatiranje in preprečevanje širjenja zlate trsne rumenice. Zaradi poslabšanja stanja zlate trsne rumenice v letošnjem letu se je MKGP odločilo za podaljšanje programa, vključno s podaljšanjem finančne podpore vinogradnikom za odstranjene okužene trse, kar se bo uredilo z novelo Uredbe o ukrepih za zatiranje in preprečevanje širjenja zlate trsne rumenice.
Republika Slovenija ima v Strateškem načrtu Skupne kmetijske politike jasno opredeljene cilje za ohranjanje in trajnostni razvoj vinogradništva in vinarstva. Med osrednje izzive sektorja sodijo razdrobljena struktura pridelave, postopno zmanjševanje vinogradniških površin – tudi zaradi širjenja zlate trsne rumenice – ter nezadostna prepoznavnost slovenskih vin na mednarodnih trgih. Intervencije v okviru Skupne kmetijske politike so usmerjene v podporo obnovi vinogradov, povečanju velikosti nasadov, posodabljanju tehnologij pridelave ter promociji vin z zaščiteno označbo porekla. Osnovni cilji teh ukrepov so povečanje konkurenčnosti vinogradnikov, krepitev prepoznavnosti in ugleda slovenskih vin doma in v tujini.
Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano