Objavljamo analizo in napoved potreb na trgu dela do 2039

Trenutna gibanja na trgu dela odražajo položaj gospodarstva v poslovnem ciklu in tudi vpliv neugodnih demografskih gibanj, ki se odražajo v nizki stopnji brezposelnosti, pomanjkanju delovne sile in povečanju delovno aktivnih, predvsem na račun tujih državljanov.

Zaradi staranja prebivalstva in zmanjševanja števila delovno sposobnih se število delovno aktivnih zmanjšuje. Število mladih državljanov Slovenije, ki prvič vstopijo na trg dela, je nižje od števila tistih, ki se upokojijo. Neugodni demografski trendi se odražajo v pomanjkanju delovne sile, nizki brezposelnosti in večji odvisnosti gospodarstva od tujih delavcev. Delež slednjih med delovno aktivnim prebivalstvom Slovenije se bo do leta 2030 verjetno povečal.

V primerjavi z obdobjem 2019–2024 bo v obdobju 2025-2039 število prostih delovnih mest nadalje upadalo. Večina prostih delovnih mest pa bo nastala za potrebe nadomestitve posameznikov, ki se bodo upokojili.

V srednjeročnem obdobju napovedi (2025–2029) se bodo na ravni celotnega gospodarstva nova delovna mesta še generirala, po letu 2030 pa bodo prosta delovna mesta nastajala le za potrebe nadomestitve delavcev, ki se bodo upokojili. Do leta 2029 bo največje povpraševanje po strokovnjakih v vzgoji in izobraževanju, zdravstvu, kovinski in strojni industriji. Približno 47 odstotkov prostih delovnih mest, ki bodo ustvarjena, bo za srednješolsko izobraženi kader, medtem ko jih bo 43 odstotkov za delavce s terciarno izobrazbo.

V celotnem obdobju napovedi bodo zelena in ozelenitvena prosta delovna mesta predstavljala približno 40 odstotkov vseh prostih delovnih mest. Skupni delež prostih delovnih mestih, ki se nanašajo na digitalna znanja, bo ostal okoli 54-odstoten, pri čemer pa se bosta deleža digitalnih in digitalno podprtih prostih delovnih mest nekoliko povečala.

Letno povpraševanje po delovni sili do leta 2029 (23.600 oseb) bo presegalo ponudbo oz. število mladih državljanov, ki bodo prvič vstopili na trg dela (18.400 oseb). Največji primanjkljaj bo visoko izobraženih kadrov, ki jih je zaradi potrebnega znanja slovenskega jezika težje zapolniti s tujimi delavci. Na primer učitelji in vzgojitelji (primanjkljaj okoli 1.470 letno) ter zdravniki (primanjkljaj okoli 1.040 letno).

Splošne (transverzalne) kompetence lahko ublažijo neskladja na trgu dela, vendar napoved kaže, da so za zapolnitev prosti delovnih mest, ki zahtevajo visoko usposobljeno delovno silo, potrebne ključne poklicno specifične kompetence.

Platforma trga dela se izvaja v okviru Programa evropske kohezijske politike (EKP) v obdobju 2021–2027, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada Plus (ESS+). Umeščena je v prednostno nalogo 6 »Znanja in spretnosti ter odzivni trg dela«, specifični cilj ESO4.2. »Posodabljanje institucij in služb trga dela za oceno in predvidevanje potreb po veščinah ter zagotavljanje pravočasne in prilagojene pomoči in podpore pri usklajevanju ponudbe in povpraševanja na trgu dela, prehodih in mobilnosti (ESS+)« ter specifični cilj RSO1.4. »Razvoj znanj in spretnosti za pametno specializacijo, industrijski prehod in podjetništvo«.