Najnovejša gibanja v državnem proračunu

Akumuliran proračunski primanjkljaj v prvih devetih mesecih leta 2025 je skladen z načrtovano dinamiko in znaša 953 milijonov evrov oziroma 487 milijonov evrov več kot v enakem obdobju lani. Razlog za takšno povečanje so predvsem višji odhodki za stroške dela, na področjih oskrbe z energijo, energetske učinkovitosti, okoljske politike, trajnostne mobilnosti, železniške infrastrukture, dolgotrajne oskrbe, za namen izločanja sredstev na sklad za obnovo po poplavah iz 4. 8. 2023 in za izvajanje mehanizma za okrevanje in odpornost.

Proračunski odhodki so bili v obdobju januar - september 8,9 odstotka višji od primerljivega obdobja lani, dosegli pa so 68 odstotkov načrtovanih odhodkov. Samo septembra 2025 je bilo realiziranih 1,3 milijarde evrov odhodkov, kar je 17,2 odstotka ali 184 milijonov evrov več kot v enakem obdobju lani.

Prihodki so dosegli 70 odstotkov načrtovanih in so bili za 4,5 odstotka višji kot lani. Septembra je državni proračun ustvaril 110,1 milijona evrov proračunskega presežka. K temu je največ prispevalo izplačilo dobička Slovenskega državnega holdinga (SDH), kar je bilo v lani sprejetem proračunu tudi predvideno. Pri tem pa je treba opozoriti, da bodo ta sredstva namensko porabljena za sofinanciranje izvajanja gospodarske javne službe oskrbe s toploto v času prehodnega obdobja pospešenega in pravičnega izstopa iz premoga.

Proračunski odhodki

Za transferje posameznikom in gospodinjstvom smo v obdobju januar-september namenili 1,5 milijarde evrov, kar je približno primerljivo enakemu lanskemu obdobju.

V sklada socialnega zavarovanja (Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije) je državni proračun v prvih devetih mesecih prispeval 1,6 milijarde evrov, kar je 8,9 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Največji del proračunskega transferja – 1,2 milijarde evrov – odpade na pokojninsko blagajno. Glede na lani je ta višji za 8,6 odstotka, kar je posledica rasti števila upokojencev, uskladitev pokojnin in drugih prejemkov ter višjega izplačila letnega dodatka za upokojence.

Odhodki za investicije so znašali 803 milijonov evrov oziroma 4,5 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Sredstva vlagamo v modernizacijo Slovenske vojske, opremo za njeno operativno delovanje ter za investicije v cestno in železniško infrastrukturo.

Za subvencije smo v obdobju januar-september 2025 namenili 149 milijonov evrov manj kot v enakem obdobju lani, in sicer 345 milijonov evrov. Letos smo več sredstev namenili za razvoj podeželja, natančneje 28 milijonov evrov več kot lani ter 31 milijonov evrov za nadomestila dobaviteljem električne energije.

Za stroške dela v javnem sektorju smo namenili letos 3,6 milijarde evrov, samo v septembru 2025 pa 381 milijonov evrov oziroma 10,2 odstotka več kot lani istega meseca. Ta rast sledi izvajanju plačne reforme, odpravi nesorazmerij, prevedbi v nov plačni sistem, napredovanjem ter usklajevanju plačne lestvice.

Proračunski prihodki

Glavni del proračunskih prihodkov predstavljajo davčni prihodki. V devetih mesecih so znašali 9,2 milijarde evrov in so za 3,8 odstotka višji kot v enakem lanskem obdobju. 

Prilivi od davka na dodano vrednost, ki je glavni davčni vir, so dosegli 4 milijarde evrov oziroma 4,3 odstotka več kot v enakem obdobju lani.

Z dohodnino smo prejeli v obdobju januar-september 1,6 milijarde evrov oziroma 5,8 odstotka več kot lani. Akontacija od dohodkov iz zaposlitve je bila višja za 5,4 odstotka. Rast teh prihodkov poganja visoka zaposlenost ter pritisk na rast plač. Celotni prilivi iz dohodnine sicer ne ostanejo državnemu proračunu, ampak del prejmejo občine. V prvih devetih mesecih so občine prejele za 52 milijonov evrov oziroma 4,6 odstotka več sredstev kot lani. 

Prihodki od trošarin so v obdobju januar - september znašali 1,2 milijarde evrov oziroma 27,1 milijona evrov manj kot lani. Nižji so bili prilivi od trošarin na energente, tobak in alkohol.

Zbrali smo še 1,3 milijarde evrov davka od dohodkov pravnih oseb, kar je 11,6 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Upad prihodkov v letu 2025 je posledica nižjega poračuna za leto 2024 v primerjavi s primerljivim preteklim obdobjem.