169. redna seja Vlade Republike Slovenije

Vlada se je danes seznanila z izhodišči za pripravo sprememb pri obdavčitvi fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost in ugotavljajo davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov. Med drugim se predlaga razmislek o prilagoditvi pogojev za vstop in obstoj v t. i. sistemu normirancev z zvišanjem zgornje meje prihodkov. Vlada bo izhodišča posredovala v obravnavo na Ekonomsko-socialni svet. Sistem ugotavljanja davčne osnove na podlagi normiranih odhodkov je poenostavljen način določanja davčne osnove od dohodka iz dejavnosti. Namenjen je predvsem administrativni poenostavitvi v začetnih fazah poslovanja in pri majhnem obsegu poslovanja. Ker se je izkazalo, da sistem prinaša različne anomalije, smo ga v preteklosti večkrat prilagodili. Nazadnje smo ga prilagodili s spremembo Zakona o dohodnini, ki se je začela uporabljati z letošnjim davčnim letom in s katero smo med drugim znižali prag za vstop in ohranitev v sistemu normiranih odhodkov. V razpravah, ki so sledile zadnji spremembi, je bilo izpostavljeno predvsem, da zniževanje pragov za vstop in obstanek v sistemu negativno motivacijsko vpliva na posameznike, da bi širili svojo dejavnost. Z namenom, da se lahko podjetniki v čim večji meri posvetijo svojemu delu in ustvarjanju dodane vrednosti, ob tem pa ne izgubljajo časa z administrativnimi opravili, se posledično predlaga vnovičen razmislek o spremembi sistema normiranih odhodkov. Predlaga se dodaten razmislek o tem, da se prag za vstop v sistem normirancev poviša s 30.000 evrov na 50.000 evrov prihodkov za t. i. popoldanske normirance oziroma s 60.000 evrov na 120.000 evrov za t. i. polne normirance, skladno s tem pa bi se povišal tudi prag za izstop sistema na 50.000 evrov pri t. i. popoldanskih normirancih oziroma na 120.000 evrov pri t. i. polnih normirancih. S tem bi se zagotovilo, da samostojni podjetniki kljub širitvi poslovanja še vedno lahko ostanejo v sistemu normiranih odhodkov in posledično ohranijo administrativno enostaven način ugotavljanja davčne obveznosti.

Vlada se je seznanila s predlogom izhodišč za razpravo o uvedbi obvezne pravice delavcev do izplačila 14. plače (božičnice) in jih posreduje v obravnavo na Ekonomsko-socialni svet. Z uvedbo 14. plače oz. božičnice se želi vsem delavcem v enakem položaju zagotoviti dodatni dohodek v posameznem letu, ki bi pripomogel k izboljšanju gmotnega položaja delavcev in s tem k izboljšanju njihovega zadovoljstva in motivacije za opravljanje dela. Po predlogu bi bil izplačan znesek 14. plače oproščen plačila davkov in prispevkov. Da se z vidika davčne obravnave omilijo razlike med davčnimi zavezanci, bi se 14. plača za davčne namene obravnavala enako kot plačilo za poslovno uspešnost, torej bi se upoštevala v okviru davčne ugodnosti, ki že danes velja za poslovno uspešnost.

Vlada je danes potrdila predlog novega Zakona o centralnem kreditnem registru, ki nadgrajuje veljavni zakon in med drugim prinaša novosti glede obveznega sporočanja podatkov za dajalce kreditov, vključene v centralni kreditni register. Centralni kreditni register je centralizirana zbirka podatkov in informacij o zadolženosti poslovnih subjektov ter kreditnih tveganjih in drugih izpostavljenostih, ki jih prevzemajo kreditodajalci pri poslovanju s poslovnimi subjekti, ter zadolženosti fizičnih oseb iz naslova kreditnih poslov. Centralni kreditni register med drugim omogoča učinkovitejše izvajanje nalog in pooblastil Banke Slovenije na področju vodenja denarne politike, zagotavljanja finančne stabilnosti in makrobonitetnega nadzora. Prispeva tudi k učinkovitemu upravljanju s kreditnim tveganjem, saj omogoča izmenjavo podatkov in informacij v okviru sistema za izmenjavo informacij za ocenjevanje kreditne sposobnosti in obvladovanje kreditnih tveganj. Z novostmi glede obveznega sporočanja podatkov o kreditnih poslih v centralni register se bodo v nacionalno zakonodajo hkrati delno prenesla evropska direktiva o potrošniških kreditnih pogodbah. Preostali del navedene direktive pa bo prenesen z zakonom, ki ureja potrošniško kreditiranje.

Vlada Republike Slovenije se je seznanila s poročilom Evropske komisije o stanju vladavine prava v Evropski uniji za leto 2025. Ob tem je zadolžila pristojna ministrstva in organe v sestavi, da proučijo poglavje o Sloveniji, s poudarkom na priporočilih Evropske komisije Sloveniji, ter pripravijo celovit odziv glede pregleda trenutnega stanja, načrtov za implementacijo ter časovnega okvirja za njihovo realizacijo. Glede na poročilo je Slovenija napredovala na praktično vseh obravnavanih področjih in dosegla napredek pri vseh lanskih priporočilih. Poročilo za Slovenijo ugotavlja, da so v zadnjem obdobju bili doseženi pomembni napredki na področju pravosodja. Uvedena so jamstva za neodvisnost sodstva in samostojnost tožilcev v parlamentarnih preiskavah, zvišale so se tudi plače sodnikov in državnih tožilcev, medtem ko potekajo prizadevanja za izboljšanje zaščite pravosodnih delavcev. Državni zbor razpravlja o pomembnih zakonodajnih spremembah, ki zadevajo disciplinske postopke, imenovanja sodnikov vrhovnega sodišča in reformo mreže sodišč. Nadaljujejo se prizadevanja za digitalizacijo, čeprav ostajajo izzivi pri odpravi sodnih zaostankov, predvsem na področjih pranja denarja in korupcije. Na področju boja proti korupciji sta bila sprejeta nova strategija in akcijski načrt, ki krepita preiskave, pregone in sodne postopke. Komisija za preprečevanje korupcije je poudarila potrebo po večji preglednosti pri imenovanju visokih javnih funkcionarjev, izboljšane so bile tudi smernice za lobiranje in pravila o političnem financiranju. Tehnične zmogljivosti Komisije za preprečevanje korupcije so se izboljšale, čeprav kadrovski izzivi ostajajo. Glede medijev poročilo ugotavlja, da medijski regulator ohranja neodvisnost, čeprav z omejenimi viri, neodvisnost javnih medijev pa se krepi, čeprav finančni izzivi vplivajo na zasebni medijski sektor in pluralnost medijev. Okvir za dostop do informacij ostaja ugoden, sprejeti pa so bili nadaljnji ukrepi za zaščito novinarjev. Zakonodajne spremembe so razbremenile ustavno sodišče in razširile pristojnosti varuha človekovih pravic, pri čemer se slovenski civilni prostor nadalje razvija v bolj odprtega. Evropska komisija je v poročilu Sloveniji podala priporočila za sprejetje nadaljnjih ukrepov za zagotovitev stalnih rezultatov glede preiskav, pregonov in pravnomočnih sodb v primerih kaznivih dejanj korupcije, vključno s primeri na visoki ravni; za nadaljevanje postopka sprejemanja zakonodajnih in nezakonodajnih zaščitnih ukrepov za izboljšanje zaščite novinarjev ob upoštevanju evropskih standardov glede zaščite novinarjev; ter za dokončanje reforme za zagotovitev pravil ali mehanizmov za zagotavljanje financiranja javnih medijev, ki je primerno za opravljanje njihovih nalog javne službe, hkrati pa zagotavlja njihovo neodvisnost.