Novela gradbene zakonodaje ne spodbuja nedovoljene gradnje

Novela ne uvaja novih možnosti legalizacije, temveč ureja vprašanje pravnega statusa objektov, zgrajenih pred letom 1995, za katere država nima popolnih evidenc o izdanih dovoljenjih.

Kdaj domneva dovoljenja ne velja?

Domneva, da ima objekt gradbeno in uporabno dovoljenje, nikakor ne velja niti pri objektih zgrajenih pred letom 1995:

• če je bila izdana odločba gradbenega inšpektorja o odstranitvi objekta,
• je bil zoper objekt izdan ukrep, s katerim se je prepovedala uporaba,
• obstaja pravna podlaga, da se šteje, da objekt dovoljenja nima (npr. razveljavitev gradbenega dovoljenja).

Namen zakonske ureditve

Slovenija je že leta 2017 s sprejemom GZ uvedla posebne oblike dovoljenj (npr. odločbo o legalizaciji, odločbo o domnevi), da bi se vzpostavile dejanske evidence objektov. Takšna dovoljenja niso zagotavljala skladnosti s sodobnimi standardi, ampak so urejala pravni status. Enako velja za predlagano novelo: ta zgolj rešuje vprašanja iz preteklosti, in nikakor ne spodbuja nedovoljene gradnje.

Za legalizacijo objektov so še vedno nujni pogoji

• skladnost s predpisi
• ustrezna dokumentacija
• plačilo nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora.

Zakaj letnica 1995?

Leta 1995 so se pristojnosti za izdajo dovoljenj prenesle z občin na državo, zato država nima popolnih arhivov za objekte, zgrajene pred tem letom. Premik letnice je nujen, ker lastniki pogosto nimajo več dokumentacije, država pa podatkov ne more sistematično pridobiti.

Varnost objektov

Noben objekt, zgrajen pred letom 1995, brez strokovnega pregleda ne more izkazovati skladnosti z današnjimi standardi – to velja tako za stavbe brez dokumentacije kot tudi za tiste, ki imajo gradbeno ali uporabno dovoljenje in v katerih ljudje že prebivajo. Novela zato določa, da je za izdajo odločbe o domnevi obvezno predložiti dokumentacijo s strokovno izjavo, ki potrjuje dejansko stanje objekta in njegovo sposobnost za uporabo. Na ta način se tveganja celo zmanjšujejo.

Razlike med objekti

Zakon razlikuje med zahtevnimi in enostavnimi objekti. V primeru domneve o obstoju gradbenega in uporabnega dovoljenja se ne presoja njegova vrsta.

Podatki in evidence

• do leta 1967 je bilo zgrajenih 472.444 stavb,
• med letoma 1968 in 1995 484.104 stavb
• po letu 1995 pa 214.760 stavb.

Država razpolaga s popolnimi arhivi izdanih dovoljenj šele od leta 1995 dalje. Od leta 2015 vodi tudi Zbirko podatkov o graditvi objektov, v katero upravni organi vnašajo podatke o izdanih dovoljenjih.

Novela predstavlja pomembne spremembe

Gradbeni zakon prilagaja izzivom sodobnega časa ter nadaljuje nadgradnjo postopkov v okviru uvedbe digitalnega sistema eGraditev, ki bo s 6. januarjem 2026 v celoti zaživel po vsej Sloveniji. Investitor bo najkasneje v 30 dneh od podane zahteve pridobil mnenje, v kolikor mnenja po 30 dneh ne bo, lahko investitor poda vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja. V izogib morebitnim napakam bo upravni organ še enkrat preveril pri mnenjedajalcu, ali se strinja z molkom. Uvedena fikcija izdanega mnenja bo lahko olajšala delo mnenejdajalcem, ki se bodo lahko ukvarjali s pomembnimi zahtevami, za nepomembne pa jim ne bo treba pisati mnenj. Investitorji pa bodo odgovor prejeli v predvidenem času.

Novela GZ-1B prinaša preglednost in varnost, ne pa legalizacije nedovoljenih gradenj

Novela GZ-1B ne prinaša amnestije za nedovoljene gradnje, temveč odpravlja vrzel v evidencah za objekte, starejše od 30 let. Nedovoljena gradnja še vedno ostaja kršitev, ki se sankcionira z rušitvijo. Zakon prinaša pravno jasnost lastnikom starejših objektov, hkrati pa zagotavlja, da se pri preverjanju vključi strokovna presoja varnosti. Sporočilo je jasno:

Nelegalne, neskladne in nevarne gradnje so prepovedane, obstoječe evidence pa se urejajo v korist preglednosti in varnosti vseh prebivalcev.