325. dopisna seja Vlade Republike Slovenije

Ministrica dr. Asta Vrečko v celoti zavrača navedbe in očitke v interpelaciji ter pojasnjuje, da so obtožbe neutemeljene

Vlada se je seznanila z odgovorom na interpelacijo o delu in odgovornosti, ki je bila vložena dne 12. maja 2025 zoper ministrico za kulturo dr. Asto Vrečko, in podprla odgovor ministrice.

Področje kulture je bilo v preteklosti pogosto zanemarjeno, pogoste menjave ministrov pa so ovirale dolgoročno kulturno politiko. Ministrica dr. Asta Vrečko je ponovno umestila kulturo med ključne prioritete vlade. To dokazujejo zakonodajni predlogi, povečanje financiranja ustvarjalnosti ter izboljšanje pogojev za vse kulturne ustvarjalce in zaposlene v javnih zavodih. Kljub napredku na tem področju, ministrica ni bila izvzeta iz političnih napadov opozicije, ki zavirajo napredek in omejujejo dostop do kakovostne kulture in umetnosti.

Odgovori na ključne očitke:

1. Nevestno izplačilo sredstev za Prešernovo nagrado:
   Ministrica pojasnjuje, da je Upravni odbor Prešernovega sklada odločil o podelitvi nagrade, ki je bila pravno veljavna. Računsko sodišče ni ugotovilo pomanjkanja pravne podlage za izplačilo nagrade, temveč zgolj neskladnost z načeli gospodarnosti.
2. Neracionalna poraba javnih sredstev za nadomestne prostore SNG Drama:
   Ministrica pojasnjuje, da je bil postopek najema prostorov za SNG Drama skladen z zakonodajo. Po pregledu različnih možnosti je bila izbrana najučinkovitejša rešitev, ki omogoča delovanje gledališča na eni lokaciji.
3. Škodljivi zakoni:
   Vlada in ministrica za kulturo ne sprejemata zakonov, temveč so ti v pristojnosti Državnega zbora. Vsi očitki glede zakonov, kot je Zakon o medijih in Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo, so neutemeljeni, saj ti upoštevajo vse potrebne spremembe, ki so potrebne za ustrezno zaščito novinarjev, kulturnih delavcev in zagotavljanje pluralnosti medijev.
4. Zakon o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke v umetnosti:
   Po neuspehu referenduma je bil zakon umaknjen, kar pomeni, da ni stopil v veljavo. Očitki glede izida referenduma so površni, saj se je referendum udeležila le četrtina volilnih upravičencev.
5. Izenačevanje zgodovine pred in po osamosvojitvi:
   Ministrica pojasnjuje, da je združitev muzejev, kot je Muzej slovenske osamosvojitve, strokovna odločitev, ki omogoča celostno in objektivno obravnavo tega obdobja, brez ideoloških vplivov.
6. Kršenje Zakona o varstvu kulturne dediščine in Strategije kulturne dediščine 2020-2023:
   Združitev muzejev ni kršitev zakona. Vse spremembe so bile izvedene v skladu z zakonodajo, da bi zagotovili boljše pogoje za proučevanje in predstavljanje slovenske osamosvojitve.
7. Kršenje Resolucije o nacionalnem programu za kulturo 2022-2029:
   Združitev muzejev je bila v skladu z resolucijo in ni kršila določenih ciljev, temveč je zagotovila večjo učinkovitost in boljšo dostopnost kulturne dediščine.
8. Odsotnost strokovnih analiz in investicijske dokumentacije:
   Odsotnost strokovnih analiz je bila prisotna pri prejšnji vladi, ki je ustanovila Muzej slovenske osamosvojitve. Ministrstvo za kulturo je po združitvi muzejev zagotovilo ustrezno strokovno osnovo za raziskovanje in ohranjanje dediščine.
9. Odsotnost javne razprave in dialoga z zaposlenimi:
   Združitev muzejev je bila strokovna odločitev, ki je vključevala relevantne strokovnjake. Kritike glede pomanjkanja javne razprave izhajajo iz pomanjkljivega procesa ustanovitve MSO s strani prejšnje vlade.
10. Uničevanje vrednot slovenske osamosvojitve:
    Z združitvijo muzejev je bil zagotovljen bolj učinkovit in strokoven pristop k obravnavi obdobja osamosvojitve. To ni zmanjšanje pomena slovenske osamosvojitve, temveč izboljšanje dostopnosti in kakovosti raziskovanja tega obdobja.

Ministrica dr. Asta Vrečko v celoti zavrača vse očitke in poudarja, da so spremembe, ki jih uvaja, namenjene izboljšanju kulturnega okolja v Sloveniji in spodbujanju dostopa do kakovostne kulture in umetnosti.

Vir: Ministrstvo za kulturo

Odgovor vlade na sklep Komisije Državnega zbora za nadzor javnih financ glede izplačevanja delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela

Vlada je sprejela odgovor na sklepa Komisije za nadzor javnih financ Državnega zbora (KNJF) z dne 3. aprila 2025 v zvezi z izplačevanjem sredstev za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela javnim uslužbencem in ga pošlje Državnemu zboru. KNJF je vlado pozvala, da predloži podatke o višini in vrsti izplačanih sredstev za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela za vsa ministrstva v obdobju zadnjih šestih mesecev ter pravno podlago za izplačila.

Vlada glede pravne podlage v odgovoru pojasnjuje, da se do 1. januarja 2026 za izplačevanje delovne uspešnosti uporabljajo določbe Zakona o sistemu plač v javnem sektorju. Ta določa, da uporabniki proračuna lahko to vrsto delovne uspešnosti izplačujejo, če imajo na razpolago sredstva iz prihrankov sredstev za plače, ki nastanejo zaradi odsotnosti javnih uslužbencev ali nezasedenih delovnih mest, za katera so bila predvidena sredstva v finančnem načrtu uporabnika proračuna, ter iz sredstev za posebne projekte, ki jih s sklepom določi vlada. Javnemu uslužbencu se lahko izplača del plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela za opravljeno delo, ki presega pričakovane rezultate dela v posameznem mesecu, če je na ta način mogoče zagotoviti racionalnejše izvajanje nalog uporabnika proračuna. Pisno odločitev o tem sprejme predstojnik oziroma direktor na podlagi pisnega dogovora z javnim uslužbencem. Višina plačila se določi s sklepom, vsak mesec posebej, in je odvisna od dejansko opravljenih nalog iz dogovora. To ni poviševanje plač, pač pa plačilo dela, ki ga je bilo treba zaradi poslovnih procesov delodajalca opraviti v povečanem obsegu.

Glede zahtevanih podatkov s strani KNJF vlada v odgovoru sporoča, da je bilo v obdobju od septembra 2024 do vključno marca 2025 v ministrstvih, brez organov v sestavi, izplačano skupaj 5.716.689 evrov kot delovna uspešnost zaradi povečanega obsega dela za opravljanje rednih nalog ministrstva ali projekta, načrtovanega v okviru sprejetega finančnega načrta ministrstva. To je 4,9 odstotka celotne mase sredstev za osnovne plače, ki je v teh sedmih mesecih za vsa ministrstva znašala skupno 116.662.528 evrov.

V odgovoru vlada glede na sklep KNJF predstavi tudi naloge in projekte, ki so bili strateško pomembni in nujni glede na postavljene roke in za katere so ministrstva namenjala del plače za plačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela iz prihrankov sredstev za plače in iz sredstev projekta, ki so bila predvidena v finančnem načrtu, oziroma je sredstva zagotovil financer projekta za izvajanje posebnih projektov.

Vir: Ministrstvo za javno upravo