Tri leta vlade – Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije

• Po 30 letih smo pripravili povsem nov predlog Zakona o visokem šolstvu, ki med drugim predvideva znaten dvig financiranja visokega šolstva (do 1,5 odstotka BDP).
• Štipendije Ad futura za področje visokega šolstva so prešle pod okrilje Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije. Štipendije so namenjene  študentkam in študentom iz Slovenije, ki želijo študirati v tujini, kmalu pa tudi študentkam in študentom iz tujine za študij v Sloveniji.
• Sredstva za področje znanosti, raziskav in inovacij so že zdaj rekordna. Pred nastopom te vlade je bilo v znanstvenoraziskovalno dejavnost vloženih 354 milijonov evrov. Letos je na voljo že 674 milijonov, v naslednjem letu je predvidenih več kot 700 milijonov evrov.
• Javno agencijo za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) smo preoblikovali v Javno agencijo za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS). Delovanje ARIS-a z novim področjem inovacij spodbuja medresorsko sodelovanje in povezovanje med akademsko skupnostjo, industrijo ter širšim družbenim okoljem.
• Z nedavno sprejeto novelo Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti smo zagotovili dvig sredstev za znanost, raziskave, inovacije (na 1,25 odstotka BDP).
• Omogočili in podpisali smo pogodbo o sofinanciranju predklinične in klinične študije genskega zdravila 'Urbagen' za sindrom CTNNB1, ki povzroča hude okvare pri otrocih. Zakonsko smo zagotovili, da bo odslej v Sloveniji mogoče takšno sofinanciranje tudi za druge podobne primere.
• Po 40 letih je znova zaživel projekt NUK II. Jeseni se začne prva faza gradnje.
• Nadaljuje se izjemen investicijski cikel v visokošolsko in znanstvenoraziskovalno infrastrukturo (le nekaj projektov: v Ljubljani poteka gradnja nove Medicinske in nove Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani, v Mariboru največjega podatkovnega centra v Sloveniji, v katerem bo nameščen tudi superračunalnik za tovarno umetne inteligence, na Primorskem bo zgrajena nova Fakulteta za vede o zdravju).
• Da študentke in študenti ne bi občutili podražitve bivanja, smo dvignili subvencijo za bivanje v javnih študentskih domovih za 40 odstotkov. Da bi čim hitreje zagotovili več študentskih postelj, smo subvencijo za zasebnike dvignili z 32 evrov na 100,64 evra na posteljo.
• Slovenija bo konec junija postala polnopravna članica ene najbolj uglednih znanstvenoraziskovalnih institucij na svetu – Evropske organizacije za jedrske raziskave (CERN).
• V družbo uvajamo nove tehnologije, ki bodo državljankam in državljanom omogočale številne prednosti na različnih področjih življenja in s katerimi bo Slovenija le še napredovala na poti tehnološke razvitosti.
• Dan znanosti bo 10. novembra. Znanstvenice, znanstveniki, znanost in znanje so končno dobili svoj praznik.

Znanost, raziskave in inovacije

Sredstva za znanost, raziskave in inovacije so rekordna

Minister Papič: »Pred nastopom naše vlade je bilo za znanstvenoraziskovalno dejavnost namenjenih 354 milijonov evrov, letos bomo namenili 674 milijonov, v naslednjem letu je predvidenih že več kot 700 milijonov evrov. Obvezo za dvig sredstev za znanost, raziskave in inovacije smo zapisali tudi v zadnjo novelo ZZrID, ki je bila nedavno soglasno sprejeta v Državnem zboru.«

Potrjena novela krovnega Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnost (ZZrID)

Cilj novele je dvig sredstev za znanost, raziskave, inovacije na 1,25 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), pri čemer bo odstotek namenjen znanstvenoraziskovalni dejavnosti in 0,25 odstotka inovacijski dejavnosti. Obseg sredstev bo lahko presegal 1,25 odstotka BDP, če bodo za to zagotovljena sredstva. Država bo zavezana k dvigu sredstev, ki ne bo odvisen od vsake vlade posebej.

Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS)

Agencija je nastala s preoblikovanjem nekdanje Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS). Medtem ko je bil ARRS pristojen le za znanstvenoraziskovalno dejavnost, je ARIS pristojen tudi za inovacijsko dejavnost. Z novelo ZZrID  bodo prilagojene vse pravne podlage za delovanje ter za oblikovanje in izvajanje ukrepov znanstvenoraziskovalne in inovacijske politike. 

Omogočeno financiranje razvoja zdravil za otroke z redkimi boleznimi

Minister Papič: »Vlada je pristopila proaktivno, vključena so bila tri ministrstva, poleg našega še Ministrstvo za zdravje in Ministrstvo za finance. Iskali smo rešitev za izplačilo sredstev za predklinične in klinične študije in jo našli v novelaciji našega krovnega zakona, Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti.«

Novela ureja financiranje zaključnih faz predkliničnega in kliničnega razvoja nekomercialnega zdravila za področje naprednega zdravljenja redkih bolezni otrok, ki jo izvajajo pretežno izvajalci iz slovenskih organizacij. Minister Papič ter ustanoviteljica in predsednica upravnega odbora Fundacije CTNNB1, Ustanove za raziskave na področju genske terapije dr. Špela Miroševič sta decembra lani podpisala pogodbo o sofinanciranju predklinične in klinične študije genskega zdravila 'Urbagen' za sindrom CTNNB1. Fundacija je za financiranje študije prejela milijon evrov.

Polnopravno članstvo Slovenije v eni najbolj prestižnih znanstvenoraziskovalnih organizacij na svetu – Evropski organizaciji za jedrske raziskave (CERN)

Minister Papič: »Gre za izjemno priznanje slovenski znanosti, raziskovalkam in raziskovalcem. Slovenija bo konec junija postala 25. polnopravna članica Cerna, s tem pa tudi solastnica celotne znanstvenoraziskovalne infrastrukture. Naše raziskovalke in raziskovalci že desetletja sodelujejo s Cernom, zdaj pa se bo to sodelovanje še poglobilo.«

Glavne prednosti sodelovanja s Cernom so za znanstvenice in znanstvenike uporaba infrastrukture, raziskovanje, pridobivanje novih izkušenj ter grajenje mreže povezav z znanstvenicami in znanstveniki iz drugih delov sveta.

Glavne prednosti podjetij za sodelovanje s Cernom so razvojno sodelovanje (predvsem za visokotehnološka podjetja) in ekonomski razlogi (denimo dobava blaga).

Uvajanje novih tehnologij v družbi

Vodikove tehnologije

Minister Papič: »Smo na pravi poti, da Slovenijo postavimo v središče raziskav in razvoja v luči zelenega prehoda. Ob tem je izjemnega pomena, da ima nov demonstracijski projekt podporo Vlade Republike Slovenije. Imamo dobre ideje, med katerimi je morda dolgoročno najpomembnejša ta, kako vzpostaviti sistem sezonskih hranilnikov vodika za prenos uporabe energije iz poletne v zimsko sezono.«

Vodik je eden od najpomembnejših elementov za uspešen zeleni prehod. Kje vse bo mogoče uporabiti vodik, bo preizkušeno z novim demonstracijskim projektom na področju vodikovih tehnologij, za izvedbo katerega je marca lani 18 slovenskih podjetij in mestnih občin podpisalo konzorcijsko pogodbo za vzpostavitev ekosistema vodika iz nizkoogljičnih virov: Družba 5.0 – Prihodnost z vodikom. Konzorcij je organiziral Slovensko-japonski poslovni svet, koordinirala pa ga bo družba ELES.

Razvoj in uporaba satelitskih tehnologij

Minister Papič: »Satelite lahko uporabimo za dvig obrambne sposobnosti in tudi za druga področja, kot so denimo podnebne spremembe. Satelitski posnetki iz vesolja omogočajo dragocen vpogled v okoljske obremenitve rek in prispevajo k razvoju učinkovitih ukrepov za varovanje vodnih ekosistemov. Slovenija bi lahko zagotovila sedem satelitov, ki bi omogočali stalno spremljanje in določanje točk na površini Zemlje.«

V luči zahteve po dvigu obrambnih izdatkov, je vlada med predloge vključila tudi satelitske tehnologije, kjer imajo slovenski znanstveniki vodilno vlogo, saj razvijajo mikrosatelitske misije in napredne digitalne modele, namenjene podpori upravljavcem porečnih ekosistemov. Ti inovativni pristopi so ključnega pomena v času vse večjih vplivov podnebnih sprememb in so eden od pomembnih korakov k trajnostnemu upravljanju naravnih virov na globalni ravni.

Uporaba umetne inteligence

Minister Papič: »Umetna inteligenca bo najverjetneje v naslednjih petih letih spremenila marsikaj, zato je pomembno, da Slovenija aktivno sodeluje pri njenem razvoju in uporabi.«

Umetna inteligenca, ki se jo uporablja na etičen in odgovoren način, je lahko močno orodje za podporo ciljem trajnostnega razvoja, saj omogoča učinkovitejše odločanje, napovedovanje in zmanjševanje tveganj ter optimizacijo delovanja. Izjemno pomembna je tudi v vsakdanjem življenju, zato pripravljamo projekt, ki bo omogočal uporabo umetne inteligence v javnem sektorju, kar bo v veliko korist tako zaposlenim kot uporabnicam in uporabnikom.

Dan znanosti, 10. november

Prvič v zgodovini Slovenije so znanstvenice, znanstveniki, znanje in znanost dobili svoj dan. V Sloveniji imamo izjemne znanstvenice in znanstvenike, ki s svojim znanjem prispevajo k razvoju družbe, a njihovi rezultati prevečkrat ostajajo v ozadju, saj se jih obravnava kot nekaj samoumevnega. Znanje moramo dojemati kot temeljno vrednoto, zato bo Dan znanosti posvečen predvsem ozaveščanju o tej pomembni vrednoti. 

Visoko šolstvo

Po 30 letih nov predlog Zakona o visokem šolstvu (ZViS)

Minister Papič: »Nov zakon predvideva dvig sredstev za visokošolsko dejavnost do 1,5 odstotka bruto domačega proizvoda. Ta sredstva vključujejo tudi investicije v visoko šolstvo in študentske domove. Več sredstev in šestletne pogodbe pomenijo še več avtonomije za visokošolske zavode. Prav tako bodo lahko lažje načrtovali predvsem dolgoročnejše investicije.«

V parlamentarnem postopku je povsem nov visokošolski zakon, ki bo nadomestil 30 let star in 13-krat noveliran sedaj veljavni zakon. Predlog zakona, ki bo predvidoma sprejet še pred poletjem, uvaja nov način financiranja. Po sedanji zakonodaji prejmejo visokošolski zavodi štiriletne pogodbe o financiranju, predlog novega zakona uvaja šestletne pogodbe. Predlog uvaja še kar nekaj novosti oziroma jasneje opredeljuje rešitve, ukrepe, pri katerih se je v sedanjem zakonu pokazalo, da so nejasne.

Za 40 odstotkov višja subvencija za javne študentske domove ter dvig subvencije za bivanje pri zasebnikih in v zasebnih študentskih domovih z 32 evrov na 100,64 evra na posteljo

Minister Papič: »Subvencija ob naraščajočih stroških predstavlja finančno pomoč za študentke in študente, saj omogoča nižjo stanarino. Poleg tega je najhitrejša rešitev za pomanjkanje postelj subvencionirano bivanje pri zasebnikih, vendar število pogodb za takšno bivanje iz leta v leto upada. Eden glavnih razlogov je razkorak med dosedanjo višino subvencije za bivanje pri zasebnikih in višino dodatka k državni oz. Zoisovi štipendiji za bivanje izven kraja stalnega prebivališča. Z novim študijskim letom bo subvencija izenačena z dodatkom k štipendiji.«

S študijskim letom 2025/2026 se bo subvencija za javne študentske domove dvignila za 40 odstotkov. Namesto sedanjih 27,80 evra na študentsko posteljo bo znašala 38,92 evra. Z novim študijskim letom se bo dvignila tudi subvencija za bivanje študentk in študentov v zasebnih študentskih domovih in pri zasebnikih (fizične osebe).

Ad futura za področje visokega šolstva prešla pod Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije

Štipendije Ad futura so v skladu z novelo Zakona o štipendiranju prešle s študijskim letom 2025/2026 v pristojnost Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije. Prvi razpis je bil objavljen marca letos. Namenjen je študentkam in študentom iz Slovenije, ki želijo študirati v tujini. V načrtu je tudi uvedba novega razpisa, ki pa bo namenjen študentkam in študentom iz tujine, da se odločijo za študij v Sloveniji.

Investicije v visokošolsko in znanstvenoraziskovalno infrastrukturo

Po 40 letih je znova zaživel projekt NUK II

Minister Papič: »V mandatu te vlade se je po 40 letih z mrtve točke premaknila gradnja NUK II.«

Aprila letos so bile zaključene dodatne arheološke raziskave, februarja pa izvedba dveh črpališč za toplotno črpalko. V kratkem bo objavljen javni razpis za začetek gradnje 1. faze projekta NUK II, to je prenove stavbe na Rimski 1, kjer bo predvsem izobraževalni center. Javni razpis za 2. fazo bo objavljen, ko bo zaključen Projekt za izvedbo (PZI), dopolnjen konzervatorski načrt, dosežen dogovor z Mestno občino Ljubljana glede infrastrukturne in zunanje ureditve okolice območja, izvedena recenzija projekta, pridobljeno mnenje Unesca in izvedeno javno naročilo.

Investicije v drugo znanstvenoraziskovalno in visokošolsko infrastrukturo

Arnesov podatkovni center v Mariboru

V začetku maja smo v Mariboru odkrili temeljni kamen za največji podatkovni center v Sloveniji. Investicija v podatkovni center bo zagotovila ultra zmogljivo internetno povezljivost javnih raziskovalnih organizacij in omogočila hranjenje velikih količin dragocenih raziskovalnih podatkov, delovanje superračunalnika za tovarno umetne inteligence ter uvajanje novih digitalnih storitev. Podatkovni center bo začel poskusno delovati poleti prihodnje leto.

Novogradnje in obnove fakultet

V teku je izgradnja nove stavbe Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani – Kampus Vrazov trg. Temeljni kamen je bil položen februarja lani, zaključek gradnje pa je predviden sredi leta 2026. Novi prostori bodo omogočili izvedbo pedagoških, raziskovalnih in kliničnih procesov na najvišji ravni. 

Študentski domovi

Februarja letos so na Obali dobili 119 novih študentskih postelj; nova pridobitev Univerze na Primorskem je objekt Barka 2. Na voljo je 29 apartmajskih tipov sob (enoposteljne, dvoposteljne in troposteljne), ki so dostopne z dvigalom.

Gradnja novih študentskih domov se zaradi dolgotrajnih administrativnih postopkov uvršča med dolgoročnejše rešitve študentske bivanjske problematike. V Ljubljani so tako v teku trije projekti:

• Roška: Trenutno je v fazi priprave osnutek Občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) za projekt, v sklopu katerega se načrtuje tudi izgradnja Študentskega doma Roška s kapaciteto okoli 380 ležišč.
• Brinje: V lasti države v Ljubljani je zemljišče na območju Bežigrada ob Dunajski cesti, kjer bi bilo mogoče zgraditi Študentski dom Brinje z okoli 700 ležišči. Ministrstvo je v pogovorih z Družbo za svetovanje in upravljanje (DSU), ki je zainteresirano za izgradnjo študentskega doma Brinje.
• Zgradba stare Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani: To je tretja zelo verjetna lokacija za gradnjo novega študentskega doma na Viču. Pogovori so v teku.

Center za razvoj, demonstracije in usposabljanje za brezogljične tehnologije (DUBT)

V Zagorju nastaja Center za razvoj, demonstracije in usposabljanje za brezogljične tehnologije (DUBT). Dela so se začela aprila letos. Do konca julija bo prva raziskovalna oprema že v uporabi. Center DUBT bo podpiral raziskave na področju brezogljičnih tehnologij za prehod v moderno in zeleno usmerjeno industrijo. Cilj projekta je vzpostavitev centra z vrhunsko raziskovalno infrastrukturo na področju razvoja baterijskih in vodikovih tehnologij na lokaciji nove raziskovalne enote Kemijskega inštituta v Zasavju, s čimer bo pomembno prispeval k celostnemu prestrukturiranju nekdanje premogovne regije.