S 1. junijem se ustanavlja Center za kadre
Pravna podlaga za ustanovitev Centra za kadre je nov Zakon o javnih uslužbencih (ZJU-1), ki ga je Državni zbor potrdil na seji 25. aprila 2025. Namen ZJU-1 je povečanje učinkovitosti uslužbenskega sistema in posledično storitev javne uprave. Usmerjen je v dodatno krepitev strokovnosti in neodvisnosti javnih uslužbencev ter v večjo fleksibilnost pri ravnanju s kadri v javni upravi, poenotenju in večji transparentnosti postopkov zaposlovanja. In prav v tej luči je največja novost, ki jo prinaša novi zakon, vzpostavitev Centra za kadre.
Center za kadre bo vzpostavljen znotraj Ministrstva za javno upravo. Delovati bo začel 1. junija 2025, javne natečaje za posamezne organe pa bo začel izvajati 1. januarja 2026, in sicer postopoma, v skladu s terminskim načrtom.
Novi zakon o javnih uslužbencih med drugim prinaša prenovljene izbirne postopke zaposlovanja. Po doslej veljavnem zakonu iz leta 2002 javne natečaje vsak organ v celoti izvaja sam. To pomeni, da danes okoli sto posameznih organov vsako leto izvaja približno tisoč postopkov, vsak s svojo organizacijo, metodami in merili (priprava in objava razpisa, vodenje postopka in končna izbira). Postopki med seboj niso primerljivi, za iskalce zaposlitve sistem ni pregleden, predvsem pa je dolgotrajen. Po novem bodo ti postopki poenoteni, kar bo pomenilo večjo objektivnost, preglednost in primerljivost rezultatov. Za kandidate bo to pomenilo enake vstopne pogoje, večjo jasnost v postopku in možnost mobilnosti znotraj internega trga dela.
Vodenje prvega dela izbirnega postopka prek Centra za kadre bo obvezno za organe državne uprave (ministrstva, organe v sestavi, upravne enote, vladne službe), center pa bo – če bodo pristopili k internemu trgu dela – izbirne postopke za uradniška delovna mesta izvajal tudi za občinske uprave in za druge državne organe (na primer Državni zbor, Državni svet, Državno revizijsko komisijo, Komisijo za preprečevanje korupcije, Računsko sodišče). Na ta način se zagotavljajo enaki vstopni pogoji za vse uradnike, ki sklepajo pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, saj lahko pozneje na podlagi internega natečaja prehajajo iz organa v organ znotraj internega trga dela. Z novim zakonom se namreč spreminja koncept internega trga dela, tudi z namenom spodbujanja mobilnosti javnih uslužbencev ter olajšanega prehoda med organi. Zaradi specifik delovnega področja pa se postopek ne bo uporabljal za Policijo in pooblaščene uradne osebe v Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij in druge javne uslužbence, če je tako določeno v njihovih specialnih predpisih (na primer vojaške osebe, uslužbence obveščevalnih služb).
Centraliziran postopek zaposlovanja v državni upravi je sicer v določenih državah članicah Evropske unije že stalna praksa, v lanskem letu pa ga je začela izvajati tudi sosednja Hrvaška. V Sloveniji sicer ne gre za povsem nov koncept, saj sta na primer od leta 2003 že centralizirana postopka izbire uradnikov na položaju in javnega natečaja štipendistov.
Z vzpostavitvijo Centra za kadre je dosežen tudi mejnik v okviru Načrta za okrevanje in odpornost.
Kako bo potekal izbirni postopek po novem
Odločitev za objavo javnega natečaja za prosto uradniško delovno mesto bo še vedno na strani predstojnika organa. Ta bo Centru za kadre sporočil svoje potrebe, center pa bo namesto njega opravil prvi del izbirnega postopka (objava natečaja, sprejem prijav, preverjanje izpolnjevanja pogojev, izvedba pisnega preizkusa ter presoja temeljnih kompetenc za delo v državni upravi). Za iskalce zaposlitve bo postopek jasnejši: objave prostih delovnih mest bodo praviloma enkrat na teden, postopek bo poenostavljen in poenoten. Celoten postopek bo digitaliziran – od prijave do preverjanja pogojev in rezultatov preizkusov –, kar bo pomembno skrajšalo trajanje postopkov, razbremenilo posamezne organe in zmanjšalo birokracijo. Informacijska rešitev bo zagotavljala samodejno preverjanje popolnosti vlog, zato teh ne bo treba dopolnjevati, kar bo dodatno pospešilo proces.
Kandidati, ki bodo uspešni v prvem delu izbirnega postopka, se bodo uvrstili v drugi del izbirnega postopka, ki ga bo izvedel organ sam. To bo storil tako, kot doslej – na podlagi vnaprej določenih meril bo izvedel izbirni postopek in presodil, kateri od kandidatov je najbolj strokovno usposobljen za razpisano delovno mesto. Pri tem bo moral kot merilo določiti tudi presojo temeljnih kompetenc iz prvega dela izbirnega postopka.
Druge naloge Centra za kadre
Poleg vodenja izbirnega postopka bodo naloge Centra za kadre tudi skrb za razvoj kompetenc zaposlenih v organih državne uprave (razvoj osebnih sposobnosti in veščin za opravljanje dela, vključno z vodstvenimi in digitalnimi veščinami), izvajal bo javne natečaje za podeljevanje štipendij v organih državne uprave (zaradi soočanja z vse večjim kadrovskim primanjkljajem se ponovno uvajajo kadrovske štipendije) ter nudil strokovno in administrativno podporo Komisiji Vlade Republike Slovenije za pritožbe in Uradniškemu svetu. Na podlagi pisnega dogovora pa bo nudil tudi pomoč organom pri izvedbi delovnopravnih postopkov.