152. redna seja Vlade Republike Slovenije

Vlada se je na današnji seji seznanila z informacijo o aktualni obrambni in varnostni politiki. Nova obrambna in varnostna politika temelji na krepitvi širše družbene varnosti, odpornosti celotne družbe in obrambnih zmogljivosti Slovenije, za kar bomo v letu 2025 namenili 2 odstotka BDP. Uspešno in odgovorno soočanje z vse bolj kompleksnimi varnostnimi tveganji zahteva več kot zgolj odzivanje – zahteva dolgoročno vizijo, usklajeno delovanje vseh podsistemov nacionalne varnosti in jasno zavedanje, da je varnost temelj svobode. Vlada Republike Slovenije se zaveda odgovornosti, ki jo ima do vseh prebivalk in prebivalcev – ne le za zaščito življenja in premoženja, ampak tudi za ohranjanje miru, demokratičnih vrednot in dostojanstva vsakega posameznika. Ob tem ostajamo zavezani tudi naši vlogi v širši evropski in mednarodni skupnosti, vključno z izpolnjevanjem obveznosti v okviru zavezništva NATO. Vlada se je danes seznanila z usmeritvami nove obrambne in varnostne politike za večjo odpornost Slovenije. Ključna novost je v razumevanju varnosti kot celovitega koncepta, ki vključuje tako vojaške kot civilne vidike, od obrambnih kapacitet do zaščite kritične infrastrukture, energetske varnosti, kibernetske zaščite in informacijske odpornosti. Krepitev odpornosti pomeni, da Slovenija ne bo le bolje pripravljena na krizne razmere, temveč bo tudi proaktivna članica zavezništva, ki s svojim znanjem in izkušnjami prispeva k skupni evropski varnosti. Hitrejša in bolj ambiciozna časovnica doseganja obrambnih izdatkov predvideva doseganje 2 odstotka BDP v letu 2025 in postopoma (v letih 2026 na 2,2 odstotka, v 2027 na 2,4 odstotka, v 2028 na 2,6 odstotka v 2029 na 2,8 odstotka) do leta 2030 naraščali v smeri 3 odstotke BDP in na tej višini ostali do konca dolgoročnega razvojnega obdobja. Ključna novost v dokumentu je področje odpornosti: “Slovenska vojska v podporo odpornosti države in družbe”. Nova obrambna in varnostna politika za večjo odpornost Slovenije pa vključuje:

• cilje zmogljivosti Slovenske vojske in načrt povečanja obrambnih izdatkov do leta 2040;
• krepitev domačega znanja, razvoj proizvodnje in obrambne industrije in nova strategija slovenske obrambne industrije;
• infrastruktura namenjena dvojni rabi;
• vojaške zdravstvene zmogljivosti za potrebe javnega zdravstva in civilnega prebivalstva;
• raziskave, razvoj in inovacije, vesolje, nove tehnologije in kibernetska varnost.

Povečanje obrambnih izdatkov je tako umeščeno v širši okvir premišljenega in odgovornega upravljanja z javnimi financami. Krepitev varnosti bo potekala ob hkratnem varovanju socialne pravičnosti, demokratičnih vrednot ter zmožnosti države, da ostane odporna na sodobne varnostne, okoljske in družbene izzive. Obrambna sposobnost ni zgolj vojaška kategorija, temveč izraz politične zrelosti, državne odgovornosti in naše zavezanosti, da ostanemo verodostojen in zanesljiv partner v vse bolj nepredvidljivem svetu.

Vlada je sprejela predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Spremembe so potrebne zaradi prilagoditev sistema staranju prebivalstva, reforma pa je tudi del zavez Republike Slovenije v okviru Načrta za okrevanje in odpornost (NOO). Informacije in odgovore na vprašanja glede pokojninske reforme lahko državljanke in državljani poleg obiska posebne spletne strani Pokojninska reforma | GOV.SI, od 8. maja naprej pridobijo tudi preko Klicnega centra 114. Na številko 114 lahko vsi zainteresirani pokličejo od ponedeljka do petka med 8. in 16. uro. Predlogi ukrepov so rezultat socialnega dialoga in razprave med ključnimi deležniki glede nadaljnjega razvoja pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Sloveniji, ki je eden ključnih mehanizmov za zagotavljanje blaginje upokojencev in invalidov. Prioritetni cilj prenove sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja je v vzpostavitvi pravičnega, solidarnega, transparentnega in zaupanja vrednega sistema, ki bo omogočal zagotavljanje primerljivih pravic, dostojne pokojnine za sedanje in prihodnje generacije ter varno starost, obenem pa tudi v zagotavljanju finančne vzdržnosti pokojninskega sistema. Spremembe ne bodo uvedene na hitro, temveč bodo začele veljati po ustreznem prehodnem obdobju, kar bo omogočilo prilagoditev načrtov posameznikov in prilagoditev dela pri izvajalcih sistemov. Delež starejših od 65 let se bo v naslednjih 25 letih povečal z 20 na 30 odstotkov v celotni populaciji, kar pomeni 50 odstotni večji delež upokojencev. Negativne demografske napovedi pomenijo tveganja za javnofinančno vzdržnost pokojninskega sistema in višino pokojnin ter stanja na trgu dela, za katerega sta značilna nizka delovna aktivnost starejših in pozen vstop mladih na trg dela. Vse te družbene okoliščine med drugim zahtevajo tudi prilagoditve pokojninskega sistema, ki je v neposredni povezavi z demografsko strukturo prebivalstva in na dolgi rok odraža število potencialnih vplačnikov v sistem, po drugi strani pa število potencialnih prejemnikov. Temeljna cilja predlaganih sprememb sta zato pripraviti sistem na demografski prehod in izboljšati blaginjo obstoječih in prihodnjih upokojencev. Z zagotovitvijo javnofinančne vzdržnosti sistema in večje preglednosti ter razumljivosti posameznih parametrov (in celotnega pokojninskega sistema) se bo povečalo tudi zaupanje v sistem. V okviru prenove sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja so predlagane celovite rešitve, ki bodo v luči široke družbene razprave in socialnega dialoga pripeljale do pravičnega pokojninskega sistema, pri katerem ne bo potrebe po nenehnih izrednih in pogosto arbitrarnih posegih v sistem. 

Predlog Zakona o objavljanju v Uradnem listu Republike Slovenije prinaša nov način objavljanja predpisov in drugih aktov v uradnem listu in nov način njegovega izdajanja, ki bo po novem za vse predlagatelje objav brezplačno. Priprava predpisov in drugih aktov za objavo v uradnem listu ter njegovo izdajanje bosta v celoti digitalizirana ob uporabi informacijskih sistemov, ki se izgrajujejo vzporedno s pripravo pravnega okvira, katerega pomemben del je tudi ta predlog zakona, s finančnimi sredstvi mehanizma Načrta za okrevanje in odpornost. Pomemben element izdaje uradnega lista, tj. njegova objava oziroma priobčitev javnosti, se bo vršil na državnem spletišču Pravnega informacijskega sistema Republike Slovenije (PISRS), ki je že zdaj informacijski sistem izdajatelja uradnega lista in je bil v okviru njegove celovite prenove, končane leta 2024, nameščen na državno strežniško infrastrukturo, za katero veljajo posebne varnostne zahteve in protokoli, ter je nedavno tudi pridobil certifikat NSIOS, ki potrjuje spletno dostopnost vsebin za osebe z različnimi oviranostmi. Uvajata se enotnost uradnega lista in njegovo izdajanje po načelu »en akt – ena izdaja«, kar bo omogočilo hitrejšo obdelavo v objavo odrejenih predpisov in drugih aktov ter posledično njihovo objavo praviloma še v istem dnevu. Predlog zakona uvaja tudi temeljna skupna pravila normativne dejavnosti, saj je za dobro delovanje sistema objavljanja predpisov in drugih aktov, s katerim se ta normativna dejavnost zaokroži, treba vzpostaviti enotne standarde, ki morajo veljati že na začetku poti, torej pri pripravi predpisov in drugih aktov. Samo tako lahko pripravljavci predpisov in drugih aktov v celotnem procesu namenjajo pozornost svoji najpomembnejši nalogi – pripravi kakovostnih vsebinskih rešitev. Predlog zakona uvaja tudi novost glede na veljavno ureditev, tj. izdajanje uradnega lista v izrednih okoliščinah, med katere se štejejo vojno ali izredno stanje, naravne ali druge nesreče ter drugi izredni dogodki (nedelovanje informacijskih sistemov iz različnih razlogov, na primer kibernetskega incidenta) in v katerih uradnega lista ni mogoče izdati na ustaljeni način. Taka ureditev je nujno potrebna, saj je treba nemoteno izdajanje uradnega lista zagotoviti tudi v teh okoliščinah, da se takoj ali v najkrajšem možnem času uveljavijo ukrepi, ki so vsebovani v predpisih in drugih aktih, pa čeprav v obsegu in na način, ki ju te okoliščine dopuščajo.

Predlog novele Zakona o osnovni šoli jasneje opredeljuje vzgojno delovanje osnovne šole, s posebnim poudarkom na zagotavljanju varnega in spodbudnega učnega okolja za vse deležnike. Sprememba zakona med drugim prinaša tudi spremembe na področju ocenjevanja, prevozov in uvaja nov predmet obveznega programa. S spremembo zakona se med drugim ukinja vzgojni načrt šole kot samostojni dokument, vsebine vzgojnega delovanja pa se prenašajo v letni delovni načrt, kjer se opredelijo vzgojne dejavnosti in načini njihovega spremljanja. To je pomembno, saj letni delovni načrt sprejema svet zavoda in o njem svetu zavoda in obravnava svet staršev, s tem pa je zagotovljena evalvacija vzgojnega delovanja. Pojem vzgojnega ukrepanja se s predlogom zakona oži na vzgojni opomin, ki se lahko izreče učencu, kadar krši dolžnosti in odgovornosti oziroma, ko vzgojne dejavnosti ob predhodnih kršitvah niso dosegle namena. Ob tem predlog zakona po novem opredeljuje nabor hujših kršitev, zaradi katerih se učencu neposredno izreče vzgojni opomin. Posamezni vzgojni opomin se izreče za dobo 12 mesecev, kar pomeni, da se lahko prenaša v naslednje šolsko leto. V tem obdobju šola z učencem izvaja vzgojne dejavnosti. Na vzgojni opomin lahko učenec in njegovi starši vložijo ugovor. Predlog zakona prav tako ureja pravila šolskega reda. Osnovna šola v pravilih šolskega reda natančneje opredeli dolžnosti in odgovornosti učencev. Posebej se določi, da mora šola v pravilih šolskega reda določiti postopek pregleda učenčevih predmetov (torba, omarica ipd.), če obstaja sum, da učenec poseduje prepovedane ali nevarne snovi, ter postopek začasnega odvzema prepovedanih predmetov. Opredeli se tudi postopek začasnega odvzema predmetov ali elektronskih naprav, če jih učenec ne uporablja skladno z zakonskimi določili. Novela zakona uvaja omejitev uporabe učenčevih elektronskih naprav med izvajanjem vzgojno-izobraževalne dejavnosti uvaja predlog zakona na način, da je uporaba mogoča le, če je to potrebno za izvajanje vzgojno-izobraževalnega in drugega dela. S predlogom zakona se prav tako podrobneje opredeli postopek opravičevanja odsotnosti. Pomembna je zmanjšana administrativna vloga razrednika in povečana odgovornost staršev – razrednik ne bo več opozarjal staršev, naj opravičijo odsotnost otroka v šoli. Dodan je tudi zapis, da lahko šola ob daljših neopravičenih odsotnostih obvesti pristojni Center za socialno delo in poda predlog uvedbe prekrškovnega postopka zoper starše. Predlog zakona predvideva širitev nabora glob za šolo in starše ob kršitvah zakonskih določb.

Zakon o šolski inšpekciji je bil od uveljavitve leta 1996 dopolnjen zgolj enkrat, leta 2005. Praksa je pokazala, da je posodobitev nujna, saj se je v tem času spremenilo več materialnih predpisov v šolskem prostoru, istočasno pa tudi drugi zakoni, ki posredno in neposredno vplivajo na inšpekcijski postopek. Ob tem velja poudariti, da se je inšpekcijski nadzor v šolstvu v evropskem kontekstu premaknil iz klasičnega v smer sistemskih pregledov, ki pripomorejo k poenotenju delovanja šolskega sistema. Uvedba sistemskih pregledov prinaša sprotno evalvacijo delovanja vzgojno-izobraževalnih zavodov v šolskem sistemu, z namenom opolnomočenja vodstva šol o dolžnosti zakonitega delovanja, istočasno pa podajanja povratnih informacij o vsebinah, področjih in morebitnih odstopanjih od pričakovanj pri zakonitem delovanju. Poleg klasične nadzorne vloga Inšpektorata Republike Slovenije uvedba sistemskih pregledov prinaša tudi svetovalno vlogo šolske inšpekcije, hkrati pa so določeni kriteriji, da se sistemski pregled lahko izvaja na najmanj petih vzgojno-izobraževalnih zavodih. Sistemski pregled tako nadomešča doslej obstoječi sistemski nadzor.

Vlada je izdala prenovljeno Uredbo o pogojih in omejitvah za poseganje v prostor ter za izvajanje dejavnosti na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja. Namen uredbe je obvladovanje poplavne ogroženosti območij, kjer so načrtovani novi posegi v prostor in nove gradnje. Uredba na novo uvaja pojem poplavne in erozijske odpornosti z namenom prilagoditve načrtovanih objektov in dejavnosti na negativne vplive poplav in erozije. Običajni objekti bodo morali biti odporni na vplive 100-letne vode, občutljivi objekti (kot so na primer bolnišnice, vrtci, šole, domovi za starejše, muzeji, objekti, pomembni za delovanje države, pomembne prometne poti) pa na vplive 500-letne vode. Uredba uvaja jasno strukturo poseganja v prostor, ki se deli na državno prostorsko načrtovanje, občinsko prostorsko načrtovanje in izvajanje posegov. Gradbeni in negradbeni ukrepi niso več določeni kot celoviti, varovalni, varstveni ali izravnalni. Vrsta ukrepov se bo določila v fazi priprave in potrjevanja prostorsko-načrtovalne ali projektne dokumentacije. Ministrstvo za naravne vire in prostor bo dejavno sodelovalo in skupaj z načrtovalci predlagalo prostorsko in okoljsko optimalne, ekonomsko učinkovite in čim bolj celovite rešitve. V skladu z načelom celovitega upravljanja voda se uvaja območje za izdelavo kart poplavne nevarnosti in kart razredov poplavne nevarnosti za celotna porečja ali za dele porečij. Karte razredov poplavne nevarnosti za obstoječe poplavno stanje bo po novem izdelovala oziroma naročala država (Ministrstvo za naravne vire in prostor), investitor ali načrtovalec pa samo za prihodnje stanje in ukrepe.